Golal Média

Golal Média https://www.facebook.com/Golal-Média-2284171631823910/

GOLAL-MÉDIA ko fedde jaaynoore, humpitoore fannoriinde jokkondiral, ƴellitaare, heblo, jaŋde e pinal.

Bah Mammadu Mustafaa rokkii cafrirɗe  Komin Haayre Mbaara kaɓirɗe  cellal E nder gure daɗɗiiɗe e nder Komin Haayre Mbaar...
16/10/2025

Bah Mammadu Mustafaa rokkii cafrirɗe Komin Haayre Mbaara kaɓirɗe cellal

E nder gure daɗɗiiɗe e nder Komin Haayre Mbaar, ɗo ŋakkeende kaɓirɗe safaara ɓooyii tonngi cellal, henndu yaakaare wuttii. Hooreejo lannda PAREN-VE, hono Bah Mammadu Mustafaa, ɓurɗo anndireede Mammadu Belle, rokkii cafrirɗe nokkuuji ɗii leece gantirɗe kesamhesamaaje, ummoriiɗe Ngenndiiji Dentuɗi Amerik.

*Dokkal panndungal wonande cellal renndo*

Ndee eɓɓoore, hoɗɓe e ɗee gure njaɓɓoriima ɗum njettoraaji guurɗi, addanii waawde feccude ɗum e gure jeeɗiɗi : Haayre Mbaar, Haayre Golleere, Seeno Busooɓe, Bolol Doggo, Wocci, Sabbu Allah, e Nuwaar. E nder ɗiin nokkuuji keewɗi, alaa leece jahduɗe e jamaanu keɓaaɗe hade ngal dokkal arde—Addanii gollotooɓe e cellal ɓee waɗde heen geɗe keewɗe, ngam sowde e reende ndimaagu ñawɓe.
« ŋakkeende leece e kaɓirɗe safaara e mbaadi kuuɓal ko caɗeele mawɗe », e wiyde Kummba Jobolo Soh, cafroowo to safrirde Haayre Golleere.
"Haa ndee ngal dokkal, min njoginoo tan ko leeso antirngo wooto ngam ñawɓe heewɓe. Won heen ko e dow leeso wertaango e leydi lelotoo. Miijo-ɗee tampere maɓɓe."
O siftinii kadi kaɓirɗe bonɗe ɗe njahdaani e ngonka kaa : "Nokkuuji amen ina paaɗi no feewi, tee min ngalaa hay taabal jibinirgol. Ɗum ina addana nguurndam yummiraaɓe e tigguuji jibinaaɗi e wabaawo. »

Yeñcino renndo ko 640 000 MRU

E wiyde Abdullaay Alhajji Caam, hooreejo toppitiiɗo eɓɓooji e kopperatiif PAREN-VE ɗeeɗoo golle ina jeyaa e porogaraam lannda kaa, jowitiiɗo e golle renndiyankooje ɓurɗe teeŋtude ko faati e ngoƴaaji yimɓe ɓee njogii.

Dr Ibraahiima Alhajji Caam hollitii wonde keewal kuuɓndi yeñcino hono coggu leece ɗee ina tolnoo e 640 000 MRU, woni 80 000 MRU e leeso kala.
O teeŋtinii wonde "ɗum ko maande neɗɗankaagal, nde alaa miijo-ruttiyankoowo wonaa politik. Kaɓɓugol makko e Komin makko e ɓamtaare Komin oo waɗi Bah Mammadu Mustafaa addi ngal ballal maatiniingal".

Mbelemma e Keɓtingol e nder gure naftoriiɗe ɗum

Debbo ŋarwinoowo to safrirde Haayre Mbaara, Aysata Seydi Taal, yettii "ko maande semmbinteende wayloore nguurndam ñalnde kala safrooɓe ñawɓe." Ceedtanɗe nannduɗe e ɗum keɓtingol ɗeen golle woni ko ardiiɓe cellal ummoriiɓe Wocci e Bolol Doggo kolliti nde ɓe keɓi kaɓirɗe ɗee.

Kewu dokkal laawɗungal waɗii e nder weeyo njettoor e njuɓɓudi renndo, e tawtoreede yimɓe heewɓe e nokku hee, ina jeyaa heen Aminata Idi Sih, cukko Meer Komin oo, e Jallo Idriis, mawɗo wuro Haayre Golleere.

Maande tiiɗnde wonande cellal dowri.

Gaagaa kaɓirɗe ɗee, ngalɗoo dokkal ina siftina yeñcino heñoraango duumiingo e nder cellal nokkuuji ɗii. Wonande hoɗɓe e Haayre Mbaara, ɗeeɗoo leece ngonaa tan kaɓirɗe : ɗe maantinirta ko ndimaagu ñawɗo gartiraaɗo e pellital neɗɗo nokku oo waɗde feere laaɓtunde ngam moƴƴere renndo.

04/10/2025

Fedde lislaamiyankoore palestiin wiyeteende Hamaas hollitii ñalnde hannde ndee 3 oktoobar wonde ina hebli woppitde denndaangal nanngaaɓe to Gaza, e fawaade e kuule ɗe hooreejo leydi Amerik hono Donald Trump ƴetti ngam dartinde wolde ndee.

04/10/2025

Bayyinaango ko faati e ngonka ñabbuuji ɗiɗi, difteri hono kulikenkere e ñawu Vallee Rift nder leydi Moritani, kam e peeje ɗe laamu nguu ƴetti ngam tabitinde darnde laaɓtunde haɓaade ɗiin ñabbuuji.

Laamu nguu rokkii humpito ko faati e ngonka ñawu nguu. Yimɓe jeegom (6) ine ngondi e rafi oo hono ñawu Vallee Rift njiytaama, tawi heen tato ko ñawu nguu addani ɗumen maayde, ina hollita wonde ɗumɗoo ko huunde nde leydi ndii heɓi sahaa e sahaa fof gila 2022, tee ina waɗi maayɓe e nder ko ina tolnoo e capanɗe neɗɗo tawii ko teemedere neɗɗo winndaaɓe wonduɓe e ñawu nguu.

Difteri ina heewi feeñde e toɓooli e sahaa ndunngu, Hollitaama ñameele defaaɗe ɗe ɓenndaandi walla kosam jawdi ɗam fasnaaka tawii ndiin jawdi ine wondi e ñawu nguu ine saaboo raaɓo... ummaade e jawdi faade e yimɓe.

Laamu nguu hollitii yo yimɓe ɓee ndeento, kadi so rafii fuɗɗiima feeñde e mumen yo ndogan cafrirɗe. Oo sahaa ñawu kulikenkere fuɗɗiima feeñde diiwe baaɗe no Hodh ɗiɗo e Assaba, saraaji nokkuuji keeri. Ko ina tolnoo e 74 ñawɗo njiytaama e nder nokkuuji 11, ɗum woni 33 % e dumunna gooto. ko 25 neɗɗo keɓi sellude, 42 ina ngondi e safaara hannde, e 7 neɗɗo maayi heen.

04/10/2025

Ko ine wona balɗe ko Yeeyooɓe bitikaaji Moritaninaaɓe wuurɓe to Mali kollirnoo mette mumen wonde laamu Mali udditii bitikaaji maɓɓe, laamu Moritani rewrude e ɗemngal jaagorgal Pinal Moritani kalfinaaɗo konngol laamu nguu hono Huseynu Meddu teeŋtin wonde Ngonka Julaŋkooɓe Moritaninaaɓe wonɓe to Mali ina ƴeewtee, oo sahaa etee maa peeje cakke ngam ñawndude ɗeen caɗeele.

E jaabtaade kisal ɓesngu Moritani hoɗɓe e keeri fuɗnaange, Meddou noddii hoɗɓe e ɗiin nokkuuji nde ndeentatoo, teyloo goɗoo nokkuuji pawuɗi ɗi ngalaa kisal ɗii.

Ko ɓooyaani koo, lannda (Tewassoul) ñiŋiino ko mbiyata ko « njangu ownooɓe beeli yimɓe » ngu fedde jogiinde kaɓirɗe waɗi e ɓiɓɓe leydi Moritani to wuro wiyeteengo N’goumel to Mali. E nder bayyinaango, lannda kaa hollitii wonde njanngu nguu waɗii « yimɓe heewɓe maayɓe, gaañiiɓe, majjuɓe, tee jawdi hoɗɓe e ɗiin nokkuuji, jawdi mumen bonnaama.
Lannda kaa noddii laamu Moritani nde ƴettata peeje mum ngam reende nguurndam e jawdi ɓiɓɓe leydi ndii, uddita ko yaawi losko ngam humpitaade ko waɗi koo, waɗboniiɓe ɓee ñaawee, e heɓtude yimɓe nanngaaɓe e jawdi ndariindi ndii kala.

04/10/2025

Moritani: Lanndaaji luulndo sappo e goo (11) joɗɗinii eɓɓaande mumen hawraande, anndiraande "ginol golle", to gardiiɗo kaaldigal ngenndiwal hono Muusaa Faal.

Maruk : Jaŋde, cellal... dental "GenZ 212" laɓɓini ɗaɓɓaande mumƊaɓɓaande "GenZ 212" ina ɓeydoo laaɓtude. Ndee fedde suk...
04/10/2025

Maruk : Jaŋde, cellal... dental "GenZ 212" laɓɓini ɗaɓɓaande mum

Ɗaɓɓaande "GenZ 212" ina ɓeydoo laaɓtude. Ndee fedde sukaaɓe Maroknaaɓe ina ɗaɓɓi moƴƴitingol jaŋde e cellal. E nder bayyinaango ngo ɓe njaltini hanki jamma, ɓe ngoni ko e wiyde jooni yo laamu ngu fuse, ɗuum woni ko ɓe ñaagii laamɗo o.

Dental Maroknaaɓe biyeteengal GenZ 212 noddii laamu nguu nde fusata ɗowngu laamu nguu jamma alkamiisa 2 oktoobar jofi aljumaa 3, caggal nde jamma jeegom jokkondirɗo e seppooji ngam woytaade e wiyde yo senngo jaŋde cellal moƴƴine. Ndee dillere renndoyankoore nde sukaaɓe ngardii, nde meeɗaa yiyeede e hono ndii mbaydi, rewi ko e seppooji puɗɗiiɗi ko e 15 sept e nder gure keewɗe caggal maayde won e ñawɓe wonnooɓe opitaal Agadir, rewɓe 8 sowiiɓe ine njeyaa heen.

To leydi Mali: Abdoul Jalil Mansour Haïdara waraa hanki alkamiis, tawi ko njanngu mbaɗaangu e oto makko to laawol hakkun...
04/10/2025

To leydi Mali: Abdoul Jalil Mansour Haïdara waraa hanki alkamiis, tawi ko njanngu mbaɗaangu e oto makko to laawol hakkunde Ségou e Bamako. Gonnooɗo depitee e laamu Ibraahiima Buubakar Keyta (2013-2020), gooto e jagge diine, promoteur tele biyeteeɗo Ségou TV, ko o neɗɗo mawɗo e nder wuro ngoo.

04/10/2025

Jaagordu Yah ngartaa rokkii lajal ngal lebbl 3 wonande joom otooji en jogiiɓe Carte grises ɓooyɗe ɗe ngalaa kisal nde lomtinirta ɗumen kesi ɗii hono Carte grises Biometrik :

E nder bayyinaango saaktaango ngoo, jaagordu nduu hollitii wonde maa o ƴettu lowre elektoronik ngam wallitde ɗeen golle e ɓamtude sarwisaaji ɗii e ɓiɗɓe leydi ndii, tawi faandaare mum ko ɓeydude kattanɗe sarwisaaji baɗaaɗi ɗii e yaawnaade golle lomtinande dokkimaaji ɗii.

Jaagordu nduu noddii wonɓe heen ɓee nde njillotoo to Ardorde Transport ngam lomtinde kaayitaaji mum en ɓooyɗi ɗii, hono Carte grise nder dumunna mo ɓuraani lebbi tati, ɗuum fuɗɗii ko e lewru oktoobar.

04/10/2025

Duwañeeɓe Moritani keɓii e juuɗe wujjulaŋkooɓe Maaro kaɓirɗe mahrateeɗe nder diiwe tati gonɗe e wertaango leydi ndii.

Ardorde huuɓtodinnde Duwañeeɓe Moritani hollitii ñalnde alkamiisa wonde ɓe ndartinii golle Julaŋkooɓe wujjulaŋkooɓe, tawi ina jeyaa heen nguura keewka e kaɓirɗe mahngo keewɗe, ɗum ko e sahaa nde ɓeen duwañeeɓe mbaɗi kampaañ e nder diiwe joy, tawi ko ina tolnoo e 63 ton maaro e tonuuji tati simaa jaggaa.
E wiyde Ardorde huuɓtodinnde Duwañeeɓe ɓe ummaniima ɗeen golle gila 29 sept.

Kampaañ oo addanii ɓe jaggude marsandiis keewɗo, woni 43 ton e 150 kiloo maaro tawii ummorii ko caggal leydi rewnaa to diiwaan Guidimakha, e tonuuji 8 e 600 kiloo maaro to Brakna, heen huunde ina tawaa ko e nder wuro Aleg . Golle ɗee ngaddaniiɓe kadi nanngude 1 275 kg maaro e tonnuuji tati simaa e nder diiwaan Trarza, tawi ekipaaji toppitiiɗi diiwaanuuji fuɗnaange ɗii nanngii tonuuji 8 e 600 kg maaro, duwañeeɓe Kiifa njaggii 800 kg maaro.

El Id Ould Mohameden Mbaarek : «Hay jokkondiral gootal keeringal alaa hakkunde am e Biram Dah Abeid, hay so tawii mi dar...
04/10/2025

El Id Ould Mohameden Mbaarek : «Hay jokkondiral gootal keeringal alaa hakkunde am e Biram Dah Abeid, hay so tawii mi daraniima mo kanko e wondiiɓe makko ».

Depitee leydi Moritani El Id Ould Mohameden Mbaarek fennii jokkondiral makko keeringal hakkunde makko e Biraama Dah Abeydi...O ɓeydii heen wonde jokkondiral makko e oon haaɗnoo tan ko faati e wonnoode mo awokaa Biraama, o daranii ɗum e duuɓi jawtuɗi ɗii hono no o daraninoo wondiiɓe Biraamae geɗe goɗɗe jokkondirɗe e maccungaagu...o teeŋtinii hay jotondiral gootal keeringal alaa hakkunde makko e Biraama.

Wonande ñiŋooje ɗe yoga e wallidiiɓe Biram mbaɗi e makko, Ould Mohameden wiyi hanki jamma e nder yeewtere mum e Sahara 24 : « Yaafiima ɓe », e konngol makko. E nder jaabawol naamnal jowitiingal e hol ɓurɗo ɓadaade mo hakkunde, depitee Biram e gonnooɗo jaagorde Boidjell Ould Houmeïd, Ould Mohameden wiyi wonde Bojel ko kamɓe njeydaa diiwaan gooto, leñol gootol,tee ine gasa jiyanɗe maɓɓe ko goote.

03/10/2025

L'Islam et l'Identité Peule : Halte à l'Arnaque Culturelle

Quelle ignorance de croire que la culture arabe est synonyme de l'Islam ! Il est temps de dénoncer cette arnaque culturelle. Les Arabes nous imposent leurs coutumes, et trop de Peuls ou Fulɓe confondent ce qui relève de la culture arabe avec la véritable doctrine de l'Islam.
Nous devons nous interroger : Pourquoi vouloir à tout prix emprunter des noms arabes ou perses ? Pensez-vous réellement que le simple fait d'appeler vos enfants par des prénoms arabes soit un passeport direct pour le Paradis ? Cette croyance est une illusion dangereuse qui nous pousse à l'aliénation.
Les Peuls possèdent un héritage onomastique d'une richesse et d'une beauté incomparables. Nous avons de magnifiques noms traditionnels chargés de sens, tels que :
* Cuɓaaɗo: مصطفى: L'Élu" ou "Le Choisi
* Jooɗɗo: جميلة: jolie
* Piindi: ‎وردة ou زهرة: Fleur 🌷 ou Rose
* Malal: سعيد: bienheureux, le bonheur
* Et bien d'autres...
Il est urgent de briser cette chaîne d'uniformisation culturelle. Revendiquons fièrement notre héritage. Soyons des musulmans pratiquants sans cesser d'être pleinement Peuls.

Je vous propose de lire le livre de Doro Gueye Boobo Loonde intitulé Innde Aadi. C'est un ouvrage pionnier, rédigé en Pulaar, qui traite et explique l'origine des noms Peuls. Ce livre est très intéressant et essentiel à notre réflexion. Ce livre est un outil fondamental pour quiconque s'intéresse à l'identité Peule et à la question de l'aliénation culturelle que j’ai soulevée.

L'ouvrage de notre cher ami et Ceerno am, Doro Gueye Boobo Londe est une démarche de résistance culturelle. En documentant et en expliquant l'origine et la signification profonde des noms traditionnels Peuls.

Alassane Moussa N’diaye disait: “Mo anndaa ko daɗaaɗo, dadontaako haɓtaade. »

« Celui qui ne sait pas qu'il est en re**rd, ne fera jamais l'effort de rattraper son re**rd. »

*JP*

Address

Nouakchott

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Golal Média posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Business

Send a message to Golal Média:

Share

Category