Društvo za teoretsko psihoanalizo

11/08/2025

📚 Knjiga meseca 📚
𝐃𝐄́𝐉𝐀̀ 𝐕𝐔 𝐈𝐍 𝐊𝐎𝐍𝐄𝐂 𝐙𝐆𝐎𝐃𝐎𝐕𝐈𝐍𝐄 – 𝐏𝐚𝐨𝐥𝐨 𝐕𝐢𝐫𝐧𝐨
Kaj pove občutek déjà vu o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti?
V monografiji Virno združi Bergsona, Kojèva in Nietzscheja, da na novo premisli zgodovinski čas ter izzove naše ustaljene predstave o koncu zgodovine.

Prevedel Boštjan Nedoh Uredila Alenka Zupančič

05/08/2025

Uredila Alenka Zupančič

01/08/2025

🥸Leta 1932 je Freud, že uveljavljen in razmišljujoč o zapuščini, napisal novo serijo predavanj – tokrat ne za poslušalce, temveč za bralce. V Novih predavanjih se ne vrača k osnovam, temveč razpira robne, a ključne teme psihoanalize: od sanj, ki jih znova premisli, do telepatije, ženskosti, pedagogike in vprašanja svetovnega nazora.

28/07/2025

⛪Osnovna teza knjige je, da pot do dialektičnega materializma vodi skozi izkušnjo krščanstva. Pri Žižkovem pojmu izkustva ne gre za duhovno razodetje, temveč za samo logiko materialistične misli, ki jo natančneje razdela. Afirmacija krščanske teologije gre z roko v roki z njeno dekonstrukcijo. Pri tem se avtor dotakne različnih topik, od budistične misli, politične subjektivnosti, kvantne fizike, umetne inteligence in klepetalnikov ali chatbotov.

Prevedel Marko Miočić Uredil Peter Klepec

27/07/2025

Knjiga Že spet, še vedno jemlje za eno osrednjih izhodišč delo Samuela Becketta. Že sam naslov odraža beckettovski duh, ki napotuje na vztrajanje in nadaljevanje kljub vsem oviram. Avtor vztraja pri kritični misli, ki je v zadnjih desetletjih doživljala poraze enega za drugim. Prav tako vztraja pri psihoanalizi, ki se sooča z veliko krizo, ter pri kritični dediščini modernizma, ki tone v pozabo.

Knjiga Že spet, še vedno jemlje za eno osrednjih izhodišč delo Samuela Becketta. Že sam naslov odraža beckettovski duh, ki napotuje na vztrajanje in nadaljevanje kljub vsem oviram. Avtor vztraja […]

24/07/2025

✍Številka 3-4/2025 revije Problemi je razdeljena na tri vsebinske sklope: »Avtoriteta«, »Metamodernizem, Jameson« in »Althusser«. V prvem sklopu je ponatisnjen klasični Kierkegaardov esej »Razlika med genijem in apostolom«, ki obravnava temeljni razloček med ustvarjalnim posameznikom in nosilcem božanske avtoritete. Sledijo sodobne refleksije o avtoriteti: Slavoj Žižek v prispevku »Avtoriteta med sublimnostjo in vulgarnostjo« predstavi ključne momente te problematike, Alenka Zupančič v eseju »Paranoična moč« analizira fenomen sodobne oblasti kot paranoične formacije, še posebej v luči vzpona novih avtoritarnih voditeljev kot je Trump. Christian Zimmerman v besedilu »Vplivnež: avtoriteta in praznina« tematizira figuro vplivneža na družbenih omrežjih kot nov pojav avtoritete, Peter Klepec pa v prispevku »Avtoriteta 2.0. Utrgani gospodar Trump« razmišlja o liku sodobnega gospodarja na primeru Trumpove izjave »Trump ima vselej prav«, pri čemer trdi, da gre za novo obliko gospodarja, ki ga imenuje »utrgani gospodar«.

Številka 3-4/2025 revije Problemi je razdeljena na tri vsebinske sklope: »Avtoriteta«, »Metamodernizem, Jameson« in »Althusser«. V prvem sklopu je ponatisnjen klasični Kierkegaardov esej »Razlika med genijem in apostolom«, ki obravnava […]

22/07/2025

👉👉Strah pred prevarami se je danes zalezel v vse pore kulturnega in družbenega življenja. Tudi sodobna popularno kulturna produkcija se je v marsikaterem pogledu odrekla svoji tradicionalni funkciji stvarjenja fikcijskih svetov. Namesto tega sodobni filmi (tudi tisti o superherojih) in TV-serije (tudi komedije, kot so Punce), vse pogostejo prikazujejo svet, kakršen dozdevno je, in ljudi v vsej njihovi mizeriji in obupu.

Strah pred prevarami se je danes zalezel v vse pore kulturnega in družbenega življenja. Tudi sodobna popularno kulturna produkcija se je v marsikaterem pogledu odrekla svoji tradicionalni funkciji stvarjenja fikcijskih […]

19/07/2025

🥸 Na širši družbeni ravni je glavni konzument psihologije pedagogika. To za sabo povleče nov premik od standardnega »aplikativnega« razmerja psihologije do pedagogike k vzajemnemu pogojevanju dveh disciplin. Avtor spomni, da je šolska administracija na začetku usmerjala razvoj psihologije in nastanek njenih konceptov (nastanek inteligenčnega količnika itn.). Na vseh treh ravneh je ključna obravnava psihologije, ki se ne zadovolji z njenimi teoretskimi rezultati, temveč v ospredje postavi samo izvedbo eksperimenta (materialno prakso).

Avtor v knjigi obravnava nekaj znamenitih, celo razvpitih socialnih eksperimentov iz sredine 20. stoletja. Za samo izhodišče jemlje zloglasni Milgramov eksperiment o podrejanju avtoriteti (1961-1962). V posameznih poglavjih se posveti […]

17/07/2025

👉 Na podlagi novega branja revolucij moderne znanosti (Kopernik, Galilej, Newton, Darwin, Marx, Saussure, Freud, ter velike fizikalne teorije dvajsetega stoletja) knjiga razvije novo ontologijo lokalnega nastajanja novega, ki temelji na naslednji vzajemni definiciji kontingence in univerzalnosti: nič drugega ne more fiksirati kontingence sedanjega trenutka kot ravno le vznik univerzalnosti; v zameno pa je univerzalnost sama zgolj oblika tega, da je svet prisoten samemu sebi v svoji kontingentni lokalnosti.

Zgodovina znanosti je polna teoretičnih poenotenj dveh prej izključujočih se pojmov ali dveh nasprotnih področij (naravno in nenaravno gibanje pri Galileju, zemeljska in nebesna fizika pri Newtonu, človek in žival […]

16/07/2025

📌 Obvestilo o kolektivnem dopustu

Spoštovani,

obveščamo vas, da je Društvo za teoretsko psihoanalizo od danes, 16. 7. 2025, do vključno 29. 7. 2025 na kolektivnem dopustu.

Vsa naročila, oddana v tem času preko naše spletne trgovine, bomo obravnavali in odposlali po naši vrnitvi.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo prijetne poletne dni.

Društvo za teoretsko psihoanalizo je organizacija, ki skrbi za konceptualni razvoj psihoanalitične teorije in njenih navezav na filozofijo.

15/07/2025

✍Delo, ki na izviren način analizira fenomene sodobne kulture in družbe. Objava dela bi pomembno prispevala k (samo)razumevanju sodobne (slovenske) družbene situacije in bila zanimiva tudi za širše bralno občinstvo.

Delo se loteva sodobne družbene vezi in prevladujoče družbene atmosfere, ki jo razume kot »vzdušje nočne more«. Ključno vlogo pri tem igra predstava nočne more, ki hkrati omogoča in onemogoča […]

14/07/2025

Obdobje permanentnih kriz, velikih polarizacij, nenadnih in nenavadnih sprememb v politični, družbeni in kulturne sferi – je res konec sveta, kot smo ga poznali po koncu druge svetovne vojne? Peter Klepec v knjigi Časi nočne more (Analecta, 2025) zapiše, da danes zares živimo v burnih, prelomnih časih. A pri tem pogosto spregledamo način, kako te čase razumemo in uokvirjamo. Zakaj je temu tako, pa v pogovoru s filozofom, izr. prof. dr. Petrom Klepcem s Filozofskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.

Obdobje permanentnih kriz, velikih polarizacij, nenadnih in nenavadnih sprememb v politični, družbeni in kulturne sferi – je res konec sveta, kot smo ga poznali po koncu druge svetovne vojne? Peter Klepec v knjigi Časi nočne more (Analecta, 2025) zapiše, da danes zares živimo v burnih, prelo...