04/09/2024
Izšla je prva letošnja številka revije Tretji dan, ki prinaša tematski blok »Transhumanizem«. Na začetku Stjepan Štivić predstavi teoretsko izhodišče tega družbenega gibanja, njegov pomen, nastanek, cilje in predstavnike. Octavian-Mihai Machidon obravnava odnos med umetno inteligenco in človekom ter raziskuje, kako algoritmi oblikujejo človekovo identiteto in interakcijo. Valentino Findrik v prispevku analizira narativ podjetja Neuralink, ki proizvaja možganski čip, pri čemer ga zanima njegov vpliv na družbeno in duhovno razsežnost človeka. Martin Lipovšek se ukvarja s problemom premagovanja človekovega staranja, bolezni in pomlajevanja v prihodnosti, o idealu neumrljivosti in ohranjanju človeških teles, s katerim se ukvarja medicinska panoga krionika, pa je v svojem prispevku spregovorila Liza Primc.
V sklopu »Teologija« se Lucija Rožman ukvarja s Pavlovo formulacijo »Vsi ste sinovi luči« (1 Tes 5,5) in razloži genezo luči v Svetem pismu ter naj ponudi odgovore, kako lahko pojem luči pomaga odgovoriti na vprašanje, kdo je človek. V drugem prispevku se Martin Perčič ukvarja z odgovornim starševstvom, uravnavanjem posredovanja življenja in kontracepcijo, kot nam jih posreduje dokument krakovskih moralnih teologov Temelji cerkvenega nauka glede načel zakonskega življenja.
Sklop »Filozofija« prinaša nadaljevanja prispevka Boruta Poharja o predpostavkah naivnega metafizičnega naturalizma. Protimetafizične predpostavke logičnega pozitivizma so zavračale vsakršno pobudo za dialog med vero in filozofijo znanosti. Tej miselnosti je na začetku pripadal tudi Alister McGrath, nekdanji ateist in ustanovitelj The Oxford Centre for Christian Apologetics. V prejšnjem prispevku je avtor predstavil prvih osem predpostavk, v nadaljevanju pa jih dodaja še devet.
Sledi predstavitev pilotne raziskave projekta Spoznavna identiteta in spoznavne vrline: človekov um in umetna inteligenca, ki ga sofinancira ustanova Templeton Foundation prek Univerze v Oxfordu. Raziskovalce je zanimal predvsem izkustveni vidik interakcije med človekom in sistemom umetne inteligence oz. klepetalnim robotom.
V antropološkem sklopu se Benjamin Lülik posveti delu Samuela P. Huntingtona Spopad civilizacij in preoblikovanje svetovnega reda, v kateri je avtor predlagal provokativen okvir za razumevanje globalne politike v obdobju po hladni vojni, po katerem svet naj ne bi več bil zaznamovan z ideološkimi ali ekonomskimi konflikti, temveč s spopadi med različnimi kulturnimi in civilizacijskimi entitetami. Avtor je njegovo tezo kritično pretehtal in ga soočil z Edwardom Saidom, ki je spisal eno od najbolj vidnih kritik teze o spopadu civilizacij.
Besede starih tokrat prinašajo Avguštinov govor 221 na velikonočno vigilijo, v katerem se je posvetil pojmu bedenja (v prevodu Mirana Sajovica SDB), ter prevod prve knjige Avguštinove razprave o glasbi (v prevodu Martine Ješovnik).
Svoje pesmi sta tokrat objavila Franjo Frančič in Valentin Brun, Smiljan Trobiš pa je prispeval dva eseja o globini krščanskega življenja in usmerjenosti v dobro. Revija na koncu prinaša še recenziji pesniške zbirke Bohuslava Reyneka »Ribje Luskine«, ter monografije Bojana Žalca »Človečnost v digitalni dobi«.
Vabljeni k naročilu in ogledu starih številk na naslovu: https://www.teof.uni-lj.si/zaloznistvo/tretji-dan
