Vigevageknjige

09/10/2025

En dan pred napovedanim rokom je izšel otroški strip-slikanica SUPERŽABA NAJDE ZAKLAD!

Spletna knjigarna založbe VigeVageKnjige, založbe z največkrat narobe napisanim imenom v zgodovini, specializirane za izdajanje stripov za otroke ter risoromanov za mlade odrasle in odrasle. Juhej!

09/10/2025

22. 11. - NACIONALNI DAN STRIPA
Zelo sem vesela, da bo pobuda naše založbe VigeVageKnjige dejansko realizirana in da bomo letos prvič praznovali nacionalni DAN STRIPA, in sicer 22. novembra, na 100. obletnico rojstva Mikija Mustra.
Maja sem bila na sestanku na Ministrstvu za kulturo, kjer sem z analizo stanja in možnimi predlogi rešitev predstavila našo pobudo, in iskreno sem hvaležna ministrici za kulturo dr. Asti Vrečko in njeni ekipi, da so ji prisluhnili. To je velik in pomemben korak, ki smo ga res dolgo čakali.
Nacionalni dan stripa je projekt, s katerim želimo premagati predsodke do stripa kot enakovredne literarne zvrsti, s katerimi se nenehno srečujemo in ki preprečujejo razvoj domače stripovske dejavnosti. Stripovski prevod še vedno ni dojet kot enakovreden prevodom drugih literarnih zvrsti. Še vedno nimamo cenika za posamezne segmente stripovske ustvarjalnosti in še vedno strip ni ustrezno vrednoten v razpisih JAK RS, še vedno se ga vrednoti enotno, pavšalno, ne pa glede na edino primerno merilo, stripovsko stran oz. tablo. Poleg tega je strip v dokumentih JAK RS, pa tudi MzK, še vedno umeščen k slikanici, kar ne ustreza realnosti in je to mogoče tudi zelo hitro dokazati: ne način ne obseg dela nista primerljiva. In še vedno nimamo nacionalne strategije za razvoj stripa v Sloveniji, nimamo strokovnega slovarja in usklajene terminologije, nimamo ustrezne kritične presoje in še vedno se strip poglobljeno, v lastnem vsaj seminarju, če že ne sklopu predavanj, ne obravnava na Filozofski fakulteti.
Zaradi vsega tega (in še številnih drugih problemov, s katerimi se pri njegovem razvoju v našem prostoru soočamo) je strip pri nas še vedno dojet kot prostočasna dejavnost parih zanesenjakov, ki so posledično prisiljeni delati na pol (ali več) zastonj, da izvirni slovenski strip sploh imamo, po drugi strani pa nimamo ustrezno izobraženih bralk in bralcev starejše generacije, ki bi ga redno brale_i, razumeli_e in katerih del vsakdanjih življenj bi bil. Soočamo se, skratka, z amaterizmom na vseh ravneh ter s hudim pomanjkanjem možnosti za izobraževanje in napredek na obeh straneh, tako na strani ustvarjalk in ustvarjalcev kot na strani bralk in bralcev.
Nacionalni dan stripa je prvi korak v skupnem boju za popularizacijo stripa, predvsem med odraslimi, saj med otroki in mlajšo populacijo tako rekoč nimamo težav, strip tam že služi kot odličen most do bralne oz. multimodalne pismenosti. Na stopnji mladih odraslih in odraslih pa se še vedno srečujemo s (pre)številnimi predsodki, ki od branja odvračajo - in to moramo skupaj preseči, in sicer na več ravneh, v panogi namreč ta čas izrazito primanjkuje sredstev, kar drastično zavira njen razvoj. Stanje v Sloveniji je ta trenutek tako, da nihče ne more živeti in preživeti od stripa.
Kot rečeno: sanacija zmerne do pretežne katastrofe, ki jo ta čas živimo znotraj panoge, se lahko dogodi zgolj po korakih, in nacionalni dan stripa je tak korak. Podrobnosti same izvedbe bodo znane kmalu, bralke in bralce pa velja že zdaj povabiti, da si datum označite na koledarju: 22. 11. - nacionalni dan stripa. 🙂
Anja Zag Golob,
glavna urednica,
VigeVageKnjige

06/10/2025

Sobota se bliža. Pričakovanje narašča.
Še 5x spat.

01/10/2025

Pravkar smo izvedeli, da Sovretovo nagrado letos prejme Julija Potrč Šavli! Za našo založbo je lani iz finščine prevedla risoroman OKSI (https://vigevageknjige.org/knjigarna/oksi) in takrat smo prvič sodelovali. Užitek je bilo delati z njo, zato smo še toliko bolj navdušeni nad novico - Julija, iskrene čestitke! BRAVA!! 🥳 In čestitke tudi založbi LUD Literatura, pri kateri je nagrajeni prevod izšel. To, kolegice in kolegi! 🍾
P. S.: V utemeljitvi nagrade je strokovna komisija DSKP omenila tudi Julijin prevod OKSI, kar nas še posebej veseli: "V letu 2024 je izšel tudi njen prevod iz finščine, jezika, ki mu je sicer v pretežni meri posvečen njen prevodni opus. Prevod obsežnega risoromana Oksi (2021) sodobne finske ilustratorke in striparke Mari Ahokoivu (1984) se odlikuje po natančni poantiranosti, kakršno terja specifika stripov in risoromanov, torej minimalen verbalni del, dodatno omejen s prostorom na sliki, in po celi paleti odtenkov vsebinske in formalne (rima, ritem) poetičnosti, kakršno narekuje mitološka tema. Posebna, četudi drobna dragocenost je nov prevod uvodne kitice epa Kalevala."

SOVRETOVO NAGRADO 2025 za vrhunske prevode leposlovja iz tujih jezikov v slovenščino Društvo slovenskih književnih prevajalcev letos podeljuje prevajalki iz angleškega, finskega in estonskega jezika
JULIJI POTRČ ŠAVLI za prevod dela Duša ob cesti Urmasa Vadija
(LUD Literatura, 2024).

Čestitamo!
🤍

01/10/2025

DOBRODOŠLA, ŠPELA!!!!
Kot veste, smo pred časom, natančneje avgusta, razpisali delovno mesto vodje Šiškle, naše ljubljanske knjigarne na Runkovi 2. Prejeli smo, če prav štejemo, 24 prijav, od katerih se jih je 6 uvrstilo v 2. krog, ki sem ga s kandidatkami in kandidati izvedla Anja. Potreben je bil še 3. krog, v katerem je poleg izbranih kandidatk sodelovalo celotno uredništvo, ki je nato po debati z glasovanjem izbralo našo bodočo sodelavko. To je naš ČloVVK: Špela Žveglič.

30/09/2025

Pred izidom je 2. del AYE IZ YOPOUGONA. Takole se začne. :D
Če ste brali_e prvi del (in če niste, tole je kar nujno branje, posebej za mlade odrasle), veste, da imamo situacijo.
No, tole je ta situacija. Tistile agresivc tamle je gospod Sissoko, Moussin fotr. Moussa, ki v črtasti srajčki stoji zadaj povsem brezbeseden, naj bi bil pa fotr Adjouinega otročka, ki mu je ime Bobby. Cela drama. Ker to ne bilo ravno dobro - mislim, če bi se izvedelo, da morda ni. Oziroma da je, samo se ne ve, a je zares. Adjoua je namreč vsem napletla, da je otrokov ati Moussa, da bi se z njim lahko poročila, Moussa je namreč sin konkretno bogatega očeta. Če se razumemo. No, evo drame.
Skratka, 2. del v Franciji naduspešne stripovske serije o Ayi in njenih prijateljicah se prične z dramo ... in se tako tudi nadaljuje. Ker se namreč obeta tekmovanje za Miss Yopougona! In fotr od Aye preživlja epsko krizo srednjih let! Drama na dramo - v katerih pa še bolje spoznamo glavne junakinje in junake sage iz predmestja Abidžana.
Slovenski prevod 2. dela izide 20. 10. Knjigo je prevedla Katja Šaponjić, postavil jo je Matic Ačko, lektorirala Darinka Lamut, njena urednica pa je Iva Žele. Vsi mi jo, skup ž njimi, napeto pričakujemo & vam že zdaj želimo - dobro branje!

29/09/2025

Rubrika "KAJ PRIPRAVLJAMO?", zima 2025 - 3. del
Kot zadnja letos pa bo decembra izšla tale knjiga. O njej težko rečemo karkoli, kar ni v presežnikih. Toliko bolj presenetljivo je zato, da Chris Ware pri nas začuda sploh ni znan. Glede na pomen njegovega dela za stripovsko umetnost nasploh je to nič manj kot škandal in zgolj kaže, kako zelo v razvoju slovenska stripa zaostajamo. Kar pa je glede na položaj, ki ga ima strip v slovenski družbi + glede na finance, ki so namenjene njegovemu razvoju, povsem logično. Ob dejstvu, da za njegov razvoj ne obstaja nikakršna strategija. Sploh.
Ware je namreč živa legenda. Pri 57. letih je dosegel domala vse, kar se v stripu da doseči. Primer: mnogim avtoricam in avtorjem nikoli ne uspe priti do Eisnerjeve nagrade - Ware jih ima preveč, da bi jih lahko vse našteli. Je tudi večkratni prejemnik Harveyeve nagrade za dosežke v stripu ter množice drugih najvišjih nagrad v tej literarni zvrsti, že leta 2021 pa je življenjsko delo prejel tudi Grand Prix v Angoulêmu.
Risoroman, ki ga v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica izdajamo mi, torej JIMMY CORRIGAN, je v originalu v Ameriki izšel leta 2000. Že leto po izidu je osvojil nagrado Guardian First Book - prvič se je zgodilo, da je eno največjih britanskih litearrnih nagrad prejel strip -, potem pa še kar nekaj drugih nagrad, med drugim leta 2003 za najboljši strip v Angoulêmu.
Skratka, ne pretiravamo, če rečemo, da je ta knjiga eden od mejnikov v razvoju stripa. Ampak - kaj, za vraga, pa je ta knjiga, zakaj je tako posebna in tako pomembna?
Saj to! :D Ware razume zakonitosti stripa na način, ko jih utemeljuje tako, da jih abstrahira. Medij sam obvlada do mere, ko se z njim lahko igra in prestopa njegove meje, jih problematizira, preizkuša, upogiba glede na vsebino ... to je čista radost stripa. Podobno v Franciji, sicer na povsem drug način, a vseeno, počne, denimo, Marc-Antoine Mathieu.
Ware ne nariše zgolj zaporedja sekvenc in jih vpne v table (stripovske strani), on gre pa razbije to celo logiko - z njo samo. Denimo pri JIMMYju: vzporedno potekata dve zgodbi, a imata isto temo, odnos oče-sin oz. nezmožnost, odsotnost tega odnosa, toda dogajata se v različnih časih, v eni nastopa Jimmy s svojim očetom, v eni pa njegov ded kot deček leta 1893 (v času svetovnega sejma v Chicagu v počastitev 400. obletnice Kolumbovega odkritja Amerike) s svojim. To je prepleteno, pri čemer posveča avtor neverjetno pozornost atmosferi, ki je ena podpisnih lastnosti njegovih knjig. Pri mnogih avtorjih in avtoricah odpreš strip pa po risbi takoj veš, da je to on_a - pri Waru veš tudi po atmosferi.
Lahko bi rekli, da so pri njem pripovedne tehnike v bistvu stripovske tehnike na steroidih. Nikakor ni čudno, da je ena njegovih knjig v bistvu - škatla. Tu sta si spet blizu z Mathieujem, tudi ena njegovih knjig je - škatla. Strip kot tak najboljšim nudi tudi to možnost, da torej tudi fizično razprejo meje medija in slednjega uporabijo sebi v prid. Ware to počne dobesedno od začetka, njegova metoda pa je revolucionarna tudi zato, ker je tako ključno spojena z vsebino.
Zdaj bi tu lahko nadaljevali ure in ure, ta tip je čarovnik, majke mi ... ampak, da ne utrujamo z lastnim navdušenjem, zgolj zaključek: končno prihaja prvi prevod iz osupljivega opusa Chrisa Warea v slovenščino. Za to so zaslužni predvsem trije ljudje: prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica, ki je opravila veličastno delo, ter postavljalca, na knjigi takega obsega (388 strani) namreč delata kar 2: Matic Ačko in Juš Pustoslemšek. Pripravljamo jo že več kot 1 leto.
Pa še enega človeka velja omeniti - Zalo. Za te pravice smo se trudili več let. Sprva ni bilo šans. Potem smo našli stik, ki nam je dejansko odgovarjal. Pravice smo dobili zato, ker je šel avtor pogledat na našo spletno stran in videl, da smo objavili prevod risoromana TUKAJ Richarda McGuira, ki ga smatra za mojstrovino. Mi tudi. :-) In potem smo prišli do avtorja. Ki je Zali - no, in to je ta veličina, o kateri že ves čas govorimo -, med drugim napisal tudi tole: "Thus, if you have any questions, etc. feel free to write anytime, with my thanks for your kind interest and apparent tolerance for potential bankruptcy by publishing this book!" Chris Ware, we

27/09/2025

... sledi 2. del intervjuja o Superžabi. Tokrat odgovarja Dora!

26/09/2025

Naša PRovka Tinkara je zorganizirala še vizualna intervjuja. Hvala!