20/08/2025
Dragi dnevnik ...
odštevamo dneve! Do izida IZLETA Z INFUZIJO jih je še 6. Tokrat prevod še posebej težko čakam & še prav ekstra sem živčna. Kepa v želodcu raste. Saj vem, ni ravno prvi in za vsako knjigo lahko rečeš, da je posebna po svoje, samo tale je posebna posebna na poseben način. Najprej sem našla eno drugo knjigo, ki jo je avtorica Josephine Mark ilustrirala, ampak mi vsebinsko ni bila najbolj všeč - sem se pa v hipu zaljubila v risbo. Vrgla sem se v raziskavo. Kdo je to? Zakaj še nisem slišala zanjo? Za vraga! In tako sem odkrila Trip mit Tropf. Že naslov se mi je zdel od sile intriganten. Kaj je ta Tropf?! Ah, saj je vendar na naslovnici! To je, čemur mi v žargonu rečemo "kapalna". Ko gre kdo v bolnico, pa pol rečejo, da je "na kapalni". Ampak izlet s kapalno se sliši pa kar fej.
Ko sem knjigo brala, sem se zraven režala, da je odmevalo po stanovanju. Ta risba je narejena za to zgodbo, to je ko roka in res ulita rokavica, narejena po meri, tako rekoč. In ti izrazi na obrazih! In ta gestikulacija! In ta dva modela, ta zajc in ta volk!! Umirala sem, posebej nekatere replike so v vmesnem času v mojem zasebnem slovarčku že postale kultne. "ŠULC!!" recimo - kdo bi si mislil, da v nemščini obstaja poseben izraz, s katerim se opremi rigec. In cela množica razlag njegovega izvora, od katerih najbrž nobena ne drži, res fajn pa jih je bilo raziskovati in se režati ob zapisih o nekem tipu, ki se je baje tako pisal ... in šel v zgodovino kot vzklik, s katerim pospremimo glasen rigec nekoga pri mizi. 😁
Na koncu prvega branja sem seveda prebrala tudi avtoričine zahvale - in poštekala, da gre za avtobiografsko pisanje&risanje. Stvari so se mi postavile v perspektivo in za nazaj sem doumela, zakaj je ta knjiga tako zelo specialna in čemu sta risba in tekst v njej tako povsem nerazdružljiva. Po moje je to enkraten dogodek - da se ti to "urajma" in da ima tako moč, da je tako duhovito, tako subtilno in hkrati tako povedno, nežno in toplo ... to se zgodi, al se pa ne zgodi. In tu se je.
Seveda je potem prevajanje nečesa takega skrajno nervozno opravilo. Pa da ne bo kje preveč, pa da ne bo kje premalo, pa kako naj bo zdaj ime kužiju od lovca, kako pa medicinski sestri. Nič, pisala sem avtorici. In naletela na ... objem. Topel, radodaren in pripravljen pomagati. Vedno je par pojmov, za katere potrebuješ, ko prevajaš, kontekst, če naj jih ustrezno prestaviš, da "sedejo" tudi v drugem jeziku ... in Josephine je brez najmanjšega problema razložila, denimo, kako je prišla do nemškega imena za psa (Horst), tako da sem se potem jaz z lahkoto spomnila slovenskega (Lojze), s katerim sem se prej zafrkavala dober teden, pa nobeno ni prav "sedlo".
No, in zdaj je stvar v rolcah in se svaljka po tiskarskih valjčkih. In pol se bo razrezala in počasi spremenila v knjigo. In dnevi se vlečejo ko čigumi. In še šestkrat spat. KDAJ, O, KDAJ ŽE BO?!?!?
Dragi dnevnik, konec me bo od tega pričakov
Anja!
© Josphine Mark: IZLET Z INFUZIJO (VigeVageKnjige, Ljubljana, 2025)
