14/07/2026
Ko se umakne hrup in zbledijo nepomembne besede, ostane le tisto, kar je resnično – glasba in človek, ki ji z neomajno iskrenostjo vdihne dušo.
Moj nedavni zapis o gospodu Otu, ki ga je podprlo kar 181 ljudi, je jasen dokaz: naša skupnost ne mara bleščic, ampak ceni srčnost. In prav zato me toliko bolj veseli, da na tej poti preprostosti srečujem tako prekaljene legende, ki kljub desetletjem na odrih ostajajo dostopni, kot tudi tiste nove, neobremenjene glasbenike, med katerimi Gino Marino s svojo odzivnostjo in človeškostjo dokazuje, da se prava pot do srca poslušalcev ne gradi z vzvišenostjo.
Srečo imam, da so se na moje prošnje za sodelovanje odzvali mnogi – tako tisti z dolgo kilometrino kot mladi, ki šele stopajo na pot. Vsi ti nam sporočajo enako: preprostost ni šibkost, ampak največja vrlina. Medtem ko se nekateri največji zvezdniki, žal vse bolj oddaljujejo od tistih, ki so jih ustvarili, so takšni primeri dokaz, da je človečnost edini ključ do nesmrtnosti.
Globok poklon vsem, ki ste ostali ljudje – ne glede na to, kako visoko ste poleteli.