Založba Sophia

15/07/2025

🎧 Literarni nokturno
𝘎𝘰𝘴𝘱𝘢 𝘚𝘪𝘻𝘪𝘧, 𝘔𝘦𝘥𝘶𝘻𝘢, 𝘚𝘢𝘭𝘰𝘮𝘢 in 𝘗𝘦𝘯𝘦𝘭𝘰𝘱𝘢, izbor štirih pesmi iz pesniške zbirke Carol Ann Duffy ŽENA SVETA, v vrhunski interpretaciji Nine Valič. Prisluhnite!

Zbirka je izšla pri naši založbi v začetku letošnjega leta, prevod in spremno študijo je prispevala Ana Makuc.

Škotska pesnica Carol Ann Duffy, rojena leta 1955, sodi med najopaznejše sodobne britanske pesnike. Med letoma 2009 in 2019 je bila prva pesnica lavreatka Velike Britanije. Je profesorica sodobne…

10/07/2025

SREBRENICA - 30 LET OD GENOCIDA
✒ Danes je najhujše sporočilo prav to, da se je genocid tistim, ki so ga izvršili, splačal. (Hariz Halilović)

✒ O razočaranju vedo prebivalke in prebivalci Bosne vse. Izdali so jih mednarodna skupnost, Združeni narodi, evropske države in institucije mednarodnega sodstva. /.../ Antropolog Hariz Halilović je priznal lastno naivnost in naivnost družbe, v kateri je odrasel. Vendar v pretekliku: »Ne moremo več biti naivni. In ljudje v Bosni niso več naivni. Naivnosti si ne morejo več privoščiti.« S srebreniškim genocidom in z drugimi vojnimi grozodejstvi se ni uničilo le življenj ljudi. »Vrednote, ki se jih je tako poudarjalo in razglašalo, so bile v Bosni in Srebrenici popolnoma razvrednotene. Pobili so tudi ideale, ideje. Sedanji brezup je ena od posledic vsega, kar se je zgodilo. Ljudje so bili prevarani in izdani. Ničesar več ni, v kar bi verjeli.« (odlomek iz prispevka 'Maraton za spomin', revija Borec)

Prispevek je skupek intervjujev, ki jih je ob maratonu za spomin na Srebrenico pripravila Kristina Božič. Objavljen je v tematskem bloku Borca posvečenemu Srebrenici (Borec 2020, št. 778-780) in združuje prispevke, ki poudarjajo pobude in glasove, ki nočejo pristajati na zamrznjenost na spomin in pasivno trpljenje, ampak poudarjajo nepodkupljivost, nekdanjo bosansko družbeno in kulturno odprtost, drugačne poti.

Vir foto: Borec št. 778-780, ilustracija Samire Kentrić
https://zalozba-sophia.si/katalog/borec-st-778-780/

09/07/2025

[Izpostavljamo]
📕 Rolf Wörsdörfer: OD »VESTFALSKEGA SLOVENCA« DO »GASTARBAJTERJA«
Migracije Slovencev v Nemčijo v 19. in 20. stoletju
V 19. in 20. stoletju je v zahodno in južno Nemčijo prišlo na deset tisoče slovenskih iskalcev dela. Okoli leta 1872 so habsburški kronovini Kranjsko in Štajersko zapustili prvi slovenski rudarji in kmetovalci. Naselili so se v Porurju, kjer so kmalu postali znani kot »vestfalski Slovenci«. Z jugoslovansko-nemškim sporazumom iz leta 1968 o novačenju delovne sile, delavcev na začasnem delu v tujini ali t. i. »gastarbajterjev«, pa je bila migracija iz Slovenije v Nemčijo usmerjena zlasti na Bavarsko in območja avtomobilske industrije. Takrat je, denimo, Audi v Ingolstadtu zaposloval tako veliko delovne sile iz Slovenije, kot so jo rudniki v Spodnjem Porenju okoli leta 1900. Avtor na podlagi bogatega arhivskega gradiva in svojih desetletnih raziskav, podprtih s sodobnimi izsledki, celovito prikazuje migracijska gibanja – kako je potekalo priseljevanje, nadaljnje preseljevanje ter vračanje, kakšne so bile bivanjske razmere slovenskih priseljencev, kako so oblikovali svoja društva, kulturo in delavske boje, kakšna je bila vloga socializacijskih instanc, kot so družina, šola, cerkev, politika. S to rekonstrukcijo knjiga umešča koordinate več kot stoletnega slovenskega migracijskega obdobja, ki je zajemalo Nemško cesarstvo, Weimarsko republiko, Nemški rajh in Zvezno republiko Nemčijo.
Knjigo je prevedel Alfred Leskovec.

Več na 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/od-vestfalskega-slovenca-do-gastarbajterja/

04/07/2025

Na današnji dan leta 1776 je Odbor petih (J. Adams, B. Franklin, T. Jefferson, R. Livingston, R. Sherman) v Philadelphii predstavil Kontinentalnemu kongresu osnutek Deklaracije neodvisnosti. Četrti julij se danes praznuje kot dan neodvisnosti. Ob tej priložnosti vabljeni k branju odlomka iz knjige Howarda Zinna 'Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike':
✒»Okrog leta 1776 so nekateri pomembni ljudje v angleških kolonijah odkrili nekaj, kar se je v naslednjih dvesto letih izkazalo za izredno koristno. Ugotovili so, da bi lahko, če bi ustvarili nacijo, simbol, pravno enoto z imenom Združene države, od protežirancev britanskega kraljestva prevzeli zemljo, dobičke in politično moč. V tem procesu so lahko krotili številne tleče upore in ustvarili soglasno ljudsko podporo vladavini novega, privilegiranega vodstva.
Gledano s tega vidika je bila ameriška revolucija delo genija in si ustanovni očetje zaslužijo strahospoštovanje, ki so ga uživali v naslednjih stoletjih. Ustvarili so najučinkovitejši sistem državnega nadzora, kar jih je nastalo v moderni dobi, in prihodnjim rodovom voditeljev pokazali, kakšne so prednosti tega, da združiš pokroviteljstvo z ukazovanjem.«

Življenjsko delo priznanega zgodovinarja, neomajnega aktivista in humanista Howarda Zinna 'Ljudska zgodovina Združenih držav Amerike' nas seznanja z drugačno zgodovino ZDA od uveljavljene, »v temelju nacionalistične glorifikacije države«. Ne zanika niti nima ciničnega odnosa do pomena velikih pozitivnih zgodovinskih osebnosti, temveč dosledno daje besedo skupinam in posameznikom, ki so v kanoniziranem zgodovinopisju ZDA postavljeni na stranski tir ali v kot. Knjigo smo v prevodu Mojce Dobnikar izdali v letu 2021, naslovnico je ilustrirala Samira Kentrić. Priporočamo!

📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/ljudska-zgodovina-zdruzenih-drzav-amerike/

27/06/2025

[Pesniška zbirka] Carol Ann Duffy: ŽENA SVETA

»RDEČA KAPICA
Ob koncu otroštva so se hiše zredčile
v igrišča, tovarno, vrtičke,
ki so jih poročeni moški na kolenih vzdrževali kot ljubice,
tiha železniška proga, samotarski avtodom,
dokler končno ne prideš do roba gozda.
Tam sem prvič zagledala volka.
✦
Stal je na jasi, na glas bral svoje verze,
po volčje zavijal, v njegovi kosmati šapi mehka vezava,
rdeči madeži vina na njegovi bradati čeljusti. Kako velika ušesa
je imel! Kako velike oči je imel! Kakšne zobe!
Med premorom sem se prepričala, da me je opazil,
sladkih, nedolžnih šestnajst, srček, sirota, in mi kupil pijačo,
✦
mojo prvo. Lahko bi me vprašale, zakaj. Zato. Poezija.
Vedela sem, da me bo volk odpeljal globoko v gozd,
stran od doma, v temačen, zavozlan, trnov kraj,
/…/.«
(odlomek iz pesmi 'Rdeča kapica')

»Pesem raziskuje obred prehoda skozi puberteto, zapeljivost heteroseksualnosti in sprejem v moško prevladujoči svet pisanja in pesništva (liverpoolski pesniki; od tod naklonjenost Carol Ann Duffy performativni poeziji). Če bi Rdeča kapica ostala z volkom, njen talent ne bi prišel do izraza.« (Ana Makuc, odlomek iz spremne študije)

✦✦✦
Carol Ann Duffy v pesniški zbirki ŽENA SVETA v tridesetih pesmih s tridesetimi govorkami podarja glas tistim ženskam, ki stojijo za vsakim »vélikim« moškim, bodisi resničnim, zgodovinsko izpričanim, bodisi fiktivnim, mitskim in bibličnim. Zbirka je izšla v začetku letošnjega leta, prevod in spremno študijo je pripravila Ana Makuc ter naslovno ilustracijo Samira Kentrić. Priporočamo!
Več na https://zalozba-sophia.si/katalog/zena-sveta/

25/06/2025

"Izkušnje iz preteklosti, ko smo bili v času socialistične Jugoslavije del gibanja neuvrščenih, in razumevanje uničevalne, morilske moči nacionalizma v času ekonomskih stisk bi lahko Sloveniji odpirale prostor za protiimperialistično držo in politiko resnične enakopravnosti. Izborjena ohranjenost javnih sistemov, tudi če so danes zelo skrhani, je še vedno prednost, na osnovi katere lahko gradimo boljšo družbo prihodnosti, ki bo ubranila človeka in naravo pred zakoni dobičkonosnosti, ki bo postavljala kakovostno življenje vseh pred prakse izkoriščanja za okoriščenje peščice. Današnja Evropska unija ni zagotovilo za nič od tega, tega ne spodbuja – in očitno je, da članicam ne zagotavlja niti ubranitve demokracije. Nič ne bo dano in zagotovljeno, vse si bo treba izboriti."
(Kristina Božič, odlomek iz Uvodnika, revija Borec, št. 787-789, 2021)

Zvezek je izšel ob tridesetletnici »samostojne države Slovenije«, zaokrožata pa ga dva problemska sklopa: »30 let – poskusov vzeti sanje« in »Sodobni imperializem«. Več na 📕 https://zalozba-sophia.si/

Vir foto: Borec, št. 787-789, 2021

20/06/2025

Delimo povabilo na jutrišnjo okroglo mizo 𝘈𝘭𝘪 𝘫𝘦 𝘣𝘪𝘭𝘰 𝘬𝘢𝘫 𝘢𝘷𝘢𝘯𝘵𝘨𝘢𝘳𝘥𝘯𝘦𝘨𝘢? Pogovor je del spremljevalnega programa festivala delavskega filma Hrastnik KAMERAT, na njem pa bo sodelovala tudi Kristina Pranjić, avtorica lani izdane knjige 𝘑𝘶𝘨𝘰𝘴𝘭𝘰𝘷𝘢𝘯𝘴𝘬𝘢 𝘢𝘷𝘢𝘯𝘵𝘨𝘢𝘳𝘥𝘢 𝘪𝘯 𝘮𝘦𝘵𝘳𝘰𝘱𝘰𝘭𝘪𝘵𝘢𝘯𝘴𝘬𝘢 𝘥𝘢𝘥𝘢. Knjigo priporočamo kot vzporedno branje!

Več o dogodku na spodnji povezavi.

Več o knjigi 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/jugoslovanska-avantgarda-in-metropolitanska-dada/

18/06/2025

[Izpostavljamo]
𝗠𝗶𝗰𝗵𝗲𝗹 𝗙𝗼𝘂𝗰𝗮𝘂𝗹𝘁: 𝗩𝗔𝗥𝗡𝗢𝗦𝗧, 𝗢𝗭𝗘𝗠𝗟𝗝𝗘, 𝗣𝗥𝗘𝗕𝗜𝗩𝗔𝗟𝗦𝗧𝗩𝗢
Predavanja na Collège de France (1977–1978)

'Varnost, ozemlje, prebivalstvo' je sklepni del slovenskega prevoda znamenite trilogije Foucaultovih predavanj na Collège de France, ki je postala vplivnejša od njegovih objavljenih knjig na temo oblasti, kot sta 'Nadzorovanje in kaznovanje' ter prvi zvezek 'Zgodovine seksualnosti', saj je tu Foucault opravil pomemben prelom v svoji teoriji, in sicer od raziskave mikrofizike oblasti in discipline k raziskovanju biopolitike in vladanja.
Knjiga je pomembno temeljno delo v svetovni humanistiki in družboslovju, osnova in spodbuda za nadaljnje raziskave politike varnosti in družb nadzora, zlasti političnih, vojaških in policijskih praks. Še posebno pa se odlikuje po aktualnosti, saj omogoča konceptualno osnovo za obravnavanje današnjih problemov, kot so boj proti terorizmu, regulacija prebivalstva, mejna in migracijska politika, elektronski in biometrični nadzor, nadzorovanje epidemij in pandemij, umeščeno v pogosto spregledan nemedicinski okvir, tj. kontekst nastajajoče varnosti kot nove tehnologije oblasti.
Prevod je prispevala Ana Monika Habjan in spremno besedo Primož Krašovec.

17/06/2025

Knjiga Françoise Vergès 𝐌𝐚𝐭𝐞𝐫𝐧𝐢𝐜𝐚: 𝐤𝐚𝐩𝐢𝐭𝐚𝐥𝐢𝐳𝐞𝐦, 𝐫𝐚𝐬𝐢𝐳𝐚𝐜𝐢𝐣𝐚, 𝐟𝐞𝐦𝐢𝐧𝐢𝐳𝐞𝐦 govori o državnem nadzorovanju reprodukcije, nadzorovanju maternic rasiziranih žensk, na primeru iz sedemdesetih let na otoku Reunion.

Dotakne pa se tudi primera, o katerem govori spodnji Dnevnikov članek. Tako Vergès v predgovoru zapiše:

»Toda žensko telo ovira tudi produktivizem. Ta delavke na globalnem jugu sili v odstranjevanje maternice ali uporabo kontracepcije in kaže, da je zločin, storjen nad reunionskimi ženskami v sedemdesetih letih 20. stoletja, le del dolge zgodovine rasizacije reprodukcije in nadzorovanja ženskih teles, razsežnosti, ki je univerzalistični feminizem po mojem mnenju ni upošteval dovolj.«

Pri tem se sklicuje prav na primere delavk na poljih sladkornega trsa v Indiji, ki so prisiljene k odstranitvi maternic in jemanju kontracepcijskih tablet za ustavitev menstruacije.

Iz članka v Dnevniku:

»Glede na ankete, ki so jih leta 2019 izvedle lokalne nevladne organizacije, je bila stopnja histerektomij med ženskami iz okrožja Beed, enega glavnih središč delavcev v predelovalnicah sladkornega trsa v Maharaštri, kar 36-odstotna, v primerjavi z nacionalnim indijskim povprečjem treh odstotkov. Pod pritiskom aktivistov so se lokalne oblasti strinjale s preiskavo in ugotovile, da so v zadnjem desetletju več kot 13.000 delavkam, tudi nekaterim, mlajšim od 25 let, odstranili maternico.«

Več o knjigi 𝐌𝐚𝐭𝐞𝐫𝐧𝐢𝐜𝐚: 𝐤𝐚𝐩𝐢𝐭𝐚𝐥𝐢𝐳𝐞𝐦, 𝐫𝐚𝐬𝐢𝐳𝐚𝐜𝐢𝐣𝐚, 𝐟𝐞𝐦𝐢𝐧𝐢𝐳𝐞𝐦 👉🏼 https://shorturl.at/X1VrH

Kombinacija revščine, nizkih plač ter groženj z denarnimi kaznimi zaradi izostanka ali nedokončanega delovnega dne ustvarja pritisk na indijske ženske na plantažah sladkornega trsa, da se odločijo za histerektomijo, operacijo odstranitve maternice,

13/06/2025

O pesniški zbirki Ane Makuc ŠVERCAM LUBENICE
✒ "Druga pesniška knjiga pesnice, prevajalke in aktivistke Ane Makuc 'Švercam lubenice' je zorela dolgo in je s provokativno podobo, ki jo je ustvarila ilustratorka in vizualna umetnica Samira Kentrić, med bralke in bralce prišla konec lanskega leta. Zbirka izrazito angažiranih pesmi je pisana na način, ki ga poznamo že iz avtoričinega prvenca Ljubica Rolanda Barthesa – v vsaki pesmi spregovori druga oseba, vsaka v svojem unikatnem položaju. /…/ Pesmi v zbirki 'Švercam lubenice' so izrazito pripovedne in oprijemljive, tako omogočajo, da se tudi bralke in bralci zlahka vživimo v pesniške govorke in govorce. Ena od osnovnih funkcij branja je prav to, da se z vživljanjem v izkušnje drugih ljudi gradi empatija. Predsodki pogosto izhajajo iz neznanja in nerazumevanja, pesmi Ane Makuc pa so priložnost, da prisluhnemo."
(odlomek iz recenzije Sanje Podržaj)

🍉 Povezava do recenzije https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/ana-makuc-svercam-lubenice/748731

🍉 Povezava do pesniške zbirke https://zalozba-sophia.si/katalog/svercam-lubenice/

Druga pesniška knjiga pesnice, prevajalke in aktivistke Ane Makuc Švercam lubenice je zorela dolgo in je s provokativno podobo, ki jo je ustvarila ilustratorka in vizualna umetnica Samira Kentrić, med bralke in bralce prišla konec lanskega leta.

11/06/2025

Pred jutrišnjo ponovno uprizoritvijo dramske igre 'Izdelovalka mrtvaških prtov' vabljeni k branju odlomka iz gledališke kritike Ane Lorger: ✒ »V obdobju, ko se ob pogledu na fotografije in ob poročanju o bombardiranju bolnišnic, šol, vodnih virov ter smrti Palestincev v Gazi počutimo nemočni, čas za uprizoritev dramskega besedila 'Izdelovalka mrtvaških prtov' (prevajalka Kristina Božič) v Angliji živečega palestinskega književnika Ahmeda Masuda ne bi mogel biti primernejši. In čeprav ob tovrstnih temah v gledališču velikokrat trčimo ob problematiko estetizacije bolečine drugega in nezmožnost posredovanja individualne izkušnje bolečine v sicer kolektivni izkušnji vojne, je za umetnost skorajda nujno, da se v tem politično pozicionira in se ne odmika v svet intimnih, apolitičnih zgodb. Prav to so storili tudi ustvarjalci in ustvarjalke predstave 'Izdelovalka mrtvaških prtov' v režiji ter igri Ivana Peternelja in igri Drage Potočnjak.«

Gledališka kritika je objavljena na spletnem portalu SiGledal, Ana Lorger, »Šivanje bolečine«, 15. 4. 2025, povezava na ▩ https://veza.sigledal.org/kritika/sivanje-bolecine-r

Ponovitev predstave si lahko ogledate jutri, 12. 6., ob 21.00, v Galeriji Škuc, povezava na ▩ https://skuc.org/Izdelovalka-mrtvaskih-prtov-monodrama

Gledališka igra Ahmeda Mosouda 'Izdelovalka mrtvaških prtov' je v prevodu Kristine Božič objavljena v reviji Borec, št. 823–825 (Sophia, 2024).

10/06/2025

Delimo povabilo na ponovitev gledališke predstave IZDELOVALKA MRTVAŠKIH PRTOV, ta četrtek, 12. 6., ob 21.00, v Galeriji Škuc, več na povezavi spodaj.

Gledališka igra Ahmeda Mosouda 'Izdelovalka mrtvaških prtov' je v prevodu Kristine Božič objavljena v reviji Borec, št. 823–825.