08/04/2026
Pravite, da si želite otroka, ki zna misliti s svojo glavo. Takšnega, ki zna samostojno definirati probleme, postavljati vprašanja in dvomiti v splošno sprejeta stališča. Ki ne potrebuje stalnega vodenja, ampak zna delati sam — in vztrajati. Želite si otroka, ki zna:
– prepričati druge v svojo rešitev,
– javno razpravljati o idejah,
– prepoznati bistvo in izločiti nepomembno,
– povezovati podatke v nove vzorce,
– razmišljati dialektično,
– ter uporabljati induktivno, deduktivno in hevristično mišljenje.
Takšne lastnosti ne nastanejo same od sebe. Okolje je ključno. Okolje brez prisile.
Vprašanje je, ali si tega res iskreno želite.
In še pomembneje: ali ste otroka sploh vprašali, kaj si želi on? Kako sploh veste, kaj pomeni »misliti s svojo glavo«? Kaj pa, če gre le za to, da odrasli verjamemo, da razmišljamo samostojno — pa v resnici ne?
Morda ne učimo otrok misliti s svojo glavo.
Morda jih učimo misliti tako, kot mislimo mi.
Če bi, mislili s svojo glavo, potem ne bi iskali rešitve za svoje želje, ampak bi otroka vprašali najprej kaj si on želi (kako bi se rad izobraževal) in zasledovali njegov interes in dobrobit.
Otroci so svobodna bitja.
Ne pozabite jim povedati kakšne opcije imajo v Lada Center👇🏽🎶😏
