11/08/2026
Malo je predmetov industrijskega oblikovanja, ki so tako močno zaznamovali javni prostor kot kiosk K67. Gre za enega najbolj prepoznavnih dosežkov jugoslovenskega oblikovanja 20. stoletja, ki ga je leta 1966 zasnoval Saša J. Mächtig. K67 ni bil zamišljen kot navaden kiosk. Bil je modularen sistem, sestavljen iz elementov, ki jih je bilo mogoče poljubno združevati, širiti in prilagajati različnim potrebam. V njem so lahko delovali trafika, cvetličarna, pekarna, menjalnica, turistične informacije, čebelnjak, gostinski lokal ali celo manjši javni servis. Prav zaradi te prilagodljivosti je postal eden najbolj izvozno uspešnih slovenskih oblikovalskih izdelkov in je našel prostor v številnih evropskih mestih. Danes jih žal najdemo le kot lope za orodje na njivah.
Prav zato je zanimiva zgodba K67 v Kopru. Ko je bil kiosk postavljen na Ukmarjevem trgu, ni šlo zgolj za postavitev oblikovalske ikone. Postal je eksperimentalna platforma za razmislek o javnem prostoru. Okoli njega so se odvijali pogovori, razstave, srečanja in kulturni programi. Kiosk je služil kot izhodišče za vprašanje, kako lahko en sam objekt spremeni način uporabe prostora. Ni pomembno le, kaj se dogaja v kiosku, temveč predvsem to, kaj se dogaja okoli njega.
