Založba Krtina

04/11/2025

Znižani ceni knjig za nakupe na naši spletni strani:

- Thomas Hobbes, Leviatan;
- Baptiste Morizot, Neraziskano.

27/10/2025

RŠ, recenzija knjige Pea Hansena, Teorija modernih migracij.
Hvala.

Kulturna kronika 19. 9. 2025 – 15.00 Kulturno uredništvo Humanistična kronika Audio file Predvajaj Vir: Kolaž. Avtor grafičnega dizajna: VidS Recenziji Is It Ever Just S*x? in Moderne teorije migracij Pozdravljene v petkovi Kulturni kroniki, v kateri se tokrat posvečamo drugi polovici svojeg...

16/10/2025

𝐍𝐎𝐕𝐎: 𝐌𝐚𝐠𝐝𝐚𝐥𝐞𝐧𝐚 𝐆𝐞𝐫𝐦𝐞𝐤, 𝐃𝐢𝐚𝐥𝐞𝐤𝐭𝐢𝐤𝐚 𝐟𝐨𝐫𝐦𝐚𝐥𝐢𝐳𝐚𝐜𝐢𝐣𝐞 (𝐊𝐫𝐭)

Vprašanje, ki ga želi raziskati, izhaja iz ugotovitve, da sodobne diskurze oblikujejo novi, nemalokrat apokaliptični označevalci krize, ki rišejo dramatično sliko našega sveta. Svet je danes razdeljen na čas pred in po globalni pandemiji; je potencialno prizorišče nove svetovne vojne; je ujet v proces morebitne popolne digitalizacije; je nosilec planetarne ekološke krize itn. Zdi se, da se svetu dogajajo radikalne stvari, stvari, ki označujejo konec starega in začetek nečesa nedoumljivo novega. Vendar nas sklicevanje na dramatične začetke in konce ne more obvarovati pred vprašanjem: So nove stvari dejansko nove ali gre le za ideološke vpise, ki morda z označevanjem nečesa za novo ohranjajo status quo in preprečujejo dejanski izbruh novega? Knjiga tovrstnega vprašanja in problematike sprememb ne raziskuje v polju politične teorije sprememb, temveč teorijo sprememb uvaja v epistemološko polje, z namenom analize pojma spremembe kot epistemološkega problema. Tu nastopi oznaka »dialektike formalizacije«, ki jo je uvedel francoski filozof Alain Badiou. Čeprav tega označevalca ni nikoli natančno definiral, se v besedilu razvije v epistemološki koncept, ki prek analize Badioujeve ontologije, fenomenologije in doktrine resnic razkriva racionalno-materialistične mehanizme udejanjanja forme – dobesedno dialektike forma-realizacije – v svetu. Ključni poudarek knjige je, da epistemologija radikalne spremembe zahteva svojevrstno bit, pojavljanje in subjekt, ki proizvajajo redke, skromne, a nič manj radikalne spremembe.

https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/dialektika-formalizacije/

16/09/2025

Pred časom objavljeno v tiskani izdaji, sedaj še na spletu :).
Janez Markeš v Delu o knjigi Manon Garcia, Pogovor med spoloma.
https://www.delo.si/kultura/knjiga/privolitev-kot-filozofski-koncept
--
https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/pogovor-med-spoloma/

Zaradi gibanja se koncept privolitve kot ključni pojem pomakne na polje javnih razprav o seksualnosti in enakosti

15/09/2025

V Večeru o knjigi Michaela Hauskellerja, Kaj je umetnost? Smeri v estetiki od Platona do Danta.
Hvala za objavo!
https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/kaj-je-umetnost/

25/08/2025

Znižane cene knjig za nakupe na naši spletni strani:

- Johann Friedrich Herbart, Obča pedagogika, https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/obca-pedagogika/
- Michael Walzer, Sfere pravičnosti, https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/sfere-pravicnosti/
- Peo Hansen, Moderna teorija migracij, https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/moderna-teorija-migracij/
- Zdenko Kodelja, Vednost o nevednosti, https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/vednost-o-nevednosti/

19/08/2025

𝐍𝐎𝐕𝐎: 𝐌𝐢𝐜𝐡𝐚𝐞𝐥 𝐇𝐚𝐮𝐬𝐤𝐞𝐥𝐥𝐞𝐫, 𝐊𝐚𝐣 𝐣𝐞 𝐮𝐦𝐞𝐭𝐧𝐨𝐬𝐭? 𝐒𝐦𝐞𝐫𝐢 𝐯 𝐞𝐬𝐭𝐞𝐭𝐢𝐤𝐢 𝐨𝐝 𝐏𝐥𝐚𝐭𝐨𝐧𝐚 𝐝𝐨 𝐃𝐚𝐧𝐭𝐚

Z vprašanje, kaj je umetnost, se človeštvo ukvarja že od nekdaj, tako da zgodovina razmisleka o umetnosti pravzaprav sovpada z razvojem človeškega reflektiranega odnosa do sveta. Kaj je lepo, kaj je smiselno, ali gre za posnemanje narave ali za pretiravanje? Kdaj je predmet vzvišen? S temi vprašanji se ukvarja filozofska disciplina estetike, knjižica Kaj je umetnost pa povzema in tematizira odgovore, ki segajo od Platona do Danta. Hauskeller predstavi širok spekter stališč, tako da spisek obravnavanih pozicij vključuje Platona, Aristotela, Kanta, Schillerja, Schopnehauerja, Hegla, Rosenkranza, Croceja, Benjamina, Heideggerja, Adorna, Goodmana in Lyotarda. Z jedrnatimi opisi avtorju uspe odkriti in poimenovati bistvo posameznega stališča.

Michael Hauskeller je bil raziskovalec na Inštitutu za filozofijo TU Darmstadt. Leta 1997 je prejel Schopenhauerjevo nagrado. Objavljal je o naravni filozofiji, etiki, estetiki in zgodovini filozofije.

> https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/kaj-je-umetnost/

19/08/2025

𝐍𝐎𝐕𝐎: 𝐌𝐚𝐱 𝐇𝐨𝐫𝐤𝐡𝐞𝐢𝐦𝐞𝐫, 𝐌𝐫𝐤 𝐮𝐦𝐚 (𝐓𝐞𝐦𝐞𝐥𝐣𝐧𝐚 𝐝𝐞𝐥𝐚)

Mrk uma (1947) velja za najpomembnejše Horkheimerjevo delo. Osrednja tema je analiza instrumentalizacije mišljenja, ki je posledica nenehne težnje človeka po gospostvu nad naravo. Ta instrumentalizacija se kaže kot konformistično sprijaznjenje z obstoječim in odpoved vsakršnemu preseganju danega. Horkheimer v prvem poglavju svoje knjige pravi, da je um prešel iz svoje objektivne faze v subjektivno. Iz obdobja, kjer je bil usmerjen k univerzalnim bitnostim in univerzalnim vrednotam, denimo objektivni resnici in Dobrem, je prešel v fazo subjektivnih vrednot, relativizacije resnice, kjer je premislek o vrednotah prenehal biti obvezen del mišljenja, tako da se je sam um – v obliki znanosti in tehnologije – usmeril v službo ekonomskih interesov ter začel vse opazovati v luči praktičnosti, materialne koristi, uporabnosti in tehnične uresničljivosti. Metafizične skrbi, ki so bile značilnost objektivnega uma, so postale odveč in smešne.

>> https://www.zalozbakrtina.si/knjiga/mrk-uma/

03/07/2025

Glasovi svetov o knjigi Baptista Morizota, Neraziskano.
Pogovarjala sta se Nina Slaček in Miha Marek.
Hvala.

Skorajda si danes ne zmoremo zamišljati prihodnosti, ki ne bi bila vsaj črnogleda, če že ne povsem apokaliptična. Na eni strani smo priča vse večji krizi demokracije in novemu razplamtevanju vojn, na drugi grozi velika podnebna in ekološka kriza, ki ji namenjamo vse manj pozornosti. A morda ...

24/06/2025

V Tedniku tudi krajši pogovor z Peom Hansenom, avtorjem knjige Moderna teorija migracij.

V petek smo zaznamovali mednarodni dan beguncev. Samo iz Gaze se je moralo izseliti 1,9 milijona Palestincev, poroča Amnesty International. Zaradi vojn, podnebnih sprememb in slabih ekonomskih razmer si mora življenje na novo ustvariti na milijone ljudi. Nekateri odidejo kot begunci, drugi si lahk...

16/06/2025

Lepo povabljeni k branju.

𝐅𝐢𝐥𝐚𝐧𝐭𝐫𝐨𝐩𝐬𝐤𝐢 𝐫𝐚𝐳𝐦𝐢𝐬𝐥𝐞𝐤: 𝐁𝐞𝐠𝐮𝐧𝐜𝐢_𝐤𝐞 – 𝐟𝐢𝐬𝐤𝐚𝐥𝐧𝐨 𝐛𝐫𝐞𝐦𝐞 𝐚𝐥𝐢 𝐫𝐞𝐚𝐥𝐧𝐢 𝐯𝐢𝐫 𝐩𝐫𝐢𝐡𝐨𝐝𝐧𝐨𝐬𝐭𝐢?

"Pri Založbi Krtina je pred kratkim izšla knjiga Moderna teorija migracij – Drugačni ekonomski pristop k spodleteli politiki Evropske unije, ki jo je napisal Peo Hansen, profesor politologije na Univerzi Linköping na Švedskem. Avtor v njej razbija prevladujočo miselnost, da begunci_ke predstavljajo predvsem fiskalno breme – torej, da z davki prispevajo manj, kot prejemajo prek socialnih transferjev. Na primeru Švedske, ki je med letoma 2015 in 2017 sprejela največ beguncev_k v EU glede na število prebivalcev, pokaže, da so prav višji izdatki, povezani s sprejemom beguncev_k, spodbudili gospodarsko rast in povečali prispevke v sistem socialne države.

Hansen natančno analizira tudi restriktivne azilne politike EU, ki so v ostrem nasprotju s pristopom, ki ga je Švedska razvijala v omenjenem obdobju – torej v času množičnega prihoda beguncev_k v Evropo. Postavlja se vprašanje: zakaj se Evropa in tudi Slovenija še vedno ne znata ustrezno soočiti z demografsko krizo – staranjem prebivalstva, potrebo po povečanju aktivnega prebivalstva ter razvojem skupnosti, predvsem ruralnih, iz katerih prebivalstvo izginja?

Eden ključnih razlogov za zadržanost do migracij je pogosto prisotna ideologija »zdravih javnih financ«, ki migracije predstavlja kot nedosegljiv luksuz. Argumenti, da si sprejemanja beguncev_k ne moremo privoščiti, ker nas to »preveč stane«, pogosto služijo kot podlaga za širjenje sovražne retorike – še posebej v manjših državah, kot je Slovenija. Sklicevanje na pomanjkanje integracijskih kapacitet in širjenje stereotipov o priseljencih_kah, ki naj bi izkoriščali socialne ugodnosti, vodi v razvoj vse bolj restriktivnih ukrepov, ki integracije ne olajšujejo, ampak otežujejo – in pogosto priseljence_ke puščajo na robu družbe.

Priseljence_ke pogosto še vedno raje vračamo, kot pa jim omogočimo vključevanje v družbo, v kateri bi lahko polnopravno sodelovali. Pravi napredek bo dosežen takrat, ko bodo integracijski ukrepi postali sistemski: takrat, ko bodo v procese v večji meri vključene tudi lokalne skupnosti, šole, centri za socialno delo in druge institucije. Takrat, ko bomo ugotovili, da med nami in njimi pravzaprav ni bistvenih razlik, saj si vsi prizadevamo k dostojnemu življenju, socialni vključenosti in želimo prispevati k skupnosti. In predvsem takrat, ko bomo priseljence_ke nehali dojemati kot grožnjo ter jih začeli sprejemati kot sosede, sodelavce_ke in prijatelje_ice.”

- Franci Zlatar, izvršni direktor

Preberite celoten razmislek: https://www.filantropija.org/2025/06/11/begunci_ke-fiskalno-breme-ali-realni-vir-prihodnosti/

12/06/2025

Pia Prezelj v Delu o knjigi Baptista Morizota Neraziskano.

'Sistemska ekološka kriza, s katero se spoprijemamo, je resda kriza človeških družb, piše Baptiste Morizot, saj ogroža usodo prihodnjih generacij, same temelje našega preživljanja in kakovost našega življenja v onesnaženem okolju. »Je tudi kriza živih bitij: kaže se kot šesto izumiranje vrst, kot krhanje ekoloških dinamik zaradi podnebnih sprememb in kot redukcija evolucijskih potencialov biosfere. Toda to je tudi kriza nečesa drugega, nečesa bolj skritega, a morda bolj temeljnega.«'

https://www.delo.si/kultura/knjiga/narava-ni-stvar-temvec-nacin-organiziranja-in-podcenjevanja

Hvala za objavo.

Baptiste Morizot v vrhunski monografiji Neraziskano pretresa naše odnose do živega in njihove alternative.