01/10/2025
Mednarodni dan kave 2025
Danes se bo po vsem svetu obeležil Mednarodni dan kave, ki ga že od leta 2015 praznujemo 1. oktobra. Obeležujemo ga tudi v Sloveniji, kjer kavo pijemo vsaj od 17. stoletja, saj jo omenja že Valvazor. »Slovenci vemo, kaj je dobra kava, saj popijemo največ arabice, torej visoko kakovostne kave,« je pred praznikom kave poudaril Tomaž Milič, vodja podjetja Julius Meinl Slovenija in človek, ki se s kavo ukvarja že več kot tri desetletja.
Kavo so k nam najverjetneje prinesli tako turški vojaki kot beneški trgovci, zdaj pa jo v lokalih pijemo pripravljeno na italijanski način, torej na osnovi espressa, in postreženo na dunajski način, torej ob mizi. »Tu se razlikujemo od naših italijanskih sosedov, ki svoj jutranji espresso popijejo kar stoje ob šanku,« pojasnjuje Tomaž Milič. Dodaja, da je to tudi eden od razlogov, zakaj ne moremo neposredno primerjati cene kave v Trstu s ceno kave pri nas. »Za pripravo in postrežbo odlične kave je potrebnega veliko znanja in kar nekaj dela, to ni enako kot postreči kokakolo,« opozori.
V slovenskih lokalih spijemo za več kot tisoč ton kave
Po njegovih bogatih izkušnjah je kultura pitja kave pri nas zelo visoka: »Lokali po vsej Sloveniji uporabljajo zelo kakovostne sestavine, bariste pa se redno izobražujejo. Nekaj razlik je le pri izbiri kavnih napitkov. Primorski del Slovenije pogosteje naroča espresso ali mali kapučino, drugod po državi pa gostje naročajo več bele kave, kapučina ali kave z mlekom. A povsod po Sloveniji gostje vedo, kaj je dobro, in to v lokalih tudi pričakujejo.«
V kavarnah, hotelih, restavracijah, barih in slaščičarnah smo Slovenci lani spili za 1177 ton kave, od tega skoraj 30 % kave iz znamenite dunajske pražarne Julius Meinl, ki je svojo prvo trgovino na Dunaju, v kateri so prodajali surovo kavo, kakav, čaj, začimbe, riž in sladkor, odprla že leta 1862.
Suša v Braziliji in Vietnamu močno zmanjšala pridelek
V 163 letih se je seveda marsikaj spremenilo in surova kava je po obsegu globalnega trgovanja zlezla na 2. mesto, takoj za surovo nafto. Prišle so tudi klimatske spremembe, ki so pomembno prispevale k temu, da se je cena arabice, ki slovi kot najkakovostnejša, v primerjavi z letom 2022 podvojila, cena robuste pa skoraj potrojila.
»Brazilija se je lani soočila z najhujšo sušo v zadnjih 70 letih, izredne razmere zaradi suše je razglasil tudi Vietnam. Zato je upadla količina pridelka, zrna so manjša in manj kakovostna. Hkrati zaradi suše ladje niso mogle pluti skozi Panamski prekop, temveč so morale po bistveno daljši poti okoli rta Horn, konflikti v Rdečem morju pa so prisilili ladjarje v obvoze preko Rta dobrega upanja. To je povzročilo zamude, pomanjkanje zabojnikov in dodatne stroške,« je izpostavil Tomaž Milič. Pridelka je torej manj, povpraševanje pa se povečuje, še posebej v Aziji (Kitajska), kjer je bila tradicionalna pijača v preteklosti čaj, kar še dodatno viša ceno kave.
Večina kave Julius Meinl prihaja iz trajnostnih virov
Del višjih stroškov skušajo absorbirati sami proizvajalci z optimizacijo, v podjetju Julius Meinl pa že vrsto let izvajajo tudi posebne programe za partnerje v dobavni verigi in podpirajo podnebju prijazno kmetijstvo prek pobude Responsibly Selected Coffee Initiative in programa Generations. To vključuje usposabljanja o dobrih kmetijskih praksah, učinkoviti uporabi gnojil, gojenju v senci, ohranjanju tal in agrogozdarstvu, kar pomaga kmetom zaščititi pridelke in zgraditi dolgoročno odpornost.
Tako so lani že 71 % surove kave pridobili iz virov, ki izpolnjujejo trajnostne standarde globalne kavne platforme Coffee Sustainability Reference Code, in 100 % vse energije, ki je potrebna za proizvodnjo, pridobili iz trajnostnih virov.
Praznujmo s srečko za brezplačno kavico
V podjetju Julius Meinl Slovenija bodo Mednarodni dan kave obeležili tudi s pozornostjo za goste okoli 50 lokalov po vsej državi, ki bodo ob naročilu kave dobili simpatično srečko »odstrani premaz in zadeni«, s katero bodo lahko zadeli še eno, brezplačno kavo. »To je taka majhna gesta, ki privabi nasmeh, malo nostalgična in popolnoma ujame duh Juliusa Meinla,« je zaključil Tomaž Milič.
Meinl
