02/10/2025
V Izoli s kavnimi sladicami in koktajli svetovnega podprvaka praznovali mednarodni dan kave
Mednarodni dan kave, ki ga po vsem svetu praznujemo 1. oktobra od leta 2015, je znamenita dunajska pražarna kave Julius Meinl v Izoli obeležila na nekoliko drugačen način. Obiskovalci priljubljenega lokala Cappuccino Svetilnik Izola so lahko nazdravili s kavnimi koktejli Tomaža Fartka, trikratnega državnega prvaka in svetovnega podprvaka v mešanju pijač, in se posladkali s kavno tortico Julius in tiramisujem glavne slaščičarke skupine Cappuccino Magdalene Skočir.
Izvedeli so tudi marsikaj zanimivega o tem poživljajočem napitku, ki je pri nas prisoten že stoletja, saj je o kavi že v 17. stoletju pisal Janez Vajkard Valvazor. Kot je povedal Gašper Rozman, predstavnik podjetja Julius Meinl Slovenija, pa smo jo najverjetneje pili že pred tem, v času turških vpadov, saj so turški vojaki kavo prinesli s seboj. »Kava je danes takoj za nafto na 2. mestu dobrin, s katerimi globalno gledano največ trgujemo, zato ima pomemben vpliv na svetovno gospodarstvo in na okolje. V pražarni Julius Meinl, ki obstaja že 163 let, si zato prizadevamo, da kar največ surove kave pridobimo iz trajnostnih virov. Lani smo na tak način pridobili že 71 % kave, do konca letošnjega leta pa bo na trajnostni način pridelana vsa kava v naši ponudbi,« je poudaril Gašper Rozman.
Na Primorskem espresso, na Štajerskem podaljšana
Kot je povedal, Slovenci spijemo veliko kave, samo v gostinskih lokalih več kot tisoč ton letno, od tega okoli tretjino vrhunske kave Julius Meinl, ki prihaja z najboljših leg za gojenje kavovca. »Kavna kultura pri nas je visoka in po vsej državi gostje v lokalih vedo, kaj je dobra kava. So pa zanimive regionalne razlike v tem, kakšno kavo gostje najraje naročajo. Na Primorskem spijejo več espressa in ristretta, v osrednji Sloveniji imajo radi kavo z več mleka, torej kapučino ali belo kavo, na Štajerskem koncu pa podaljšane kave.«
Sladka nostalgija, kot iz stare dunajske kavarne
Kava pa ni le samostojen napitek, temveč je vsestransko uporabna tudi kot sestavina koktajlov in sladic. »Odlično se ujema s čokolado, karamelo, lešniki, kokosom in smetano, zame popoln par pa sta kava in liker baileys,« meni Magdalena Skočir, glavna slaščičarka skupine Cappuccino, kjer goste razvajajo tudi z odličnim tiramisujem in tortico Julius. Slednjo sestavljajo kavna krema iz kave Julius Meinl in s kavo namočen vaniljev biskvit ter kavno čokoladni hrustek in mandljev kremni mousse, okus pa je čudovito nostalgičen, kot bi tortica prišla iz stare dunajske kavarne.
Dobijo tudi nenavadna naročila
V Cappuccinu Svetilnik Izola, ki se nahaja na čudoviti lokaciji tik ob morju, je tudi zaradi velikega števila turistov najbolj priljubljen kavni napitek seveda kapučino. »A vseh skrivnosti res dobre skodelice kapučina vam ne morem izdati, povem vam le, da sta ključni dve stvari – dobra kava in dober barista,« je ase v rokavu obdržal Dimitar Miloshev, vodja lokala, ki je priznal, da dobijo tudi kakšno nenavadno kavno naročilo, »denimo dvojno podaljšano brezkofeinsko z riževim mlekom«, se je nasmejal.
****
RECEPT Tomaža Fartka – brezalkoholni kavni koktajl Izolski zaklad
Sestavine:
- podaljšan espresso Julius Meinl
- 3 cl lešnikovega sirupa
- 1 cl kokosovega sirupa
- tekoča smetana
- cimet
V mešalcu za koktajle skupaj z ledenimi kockami pretresemo nesladkano kavo in oba sirupa, mešanico preko cedila natočimo v širok kozarec na peclju. Preko zadnje strani žličke nato previdno natočimo tanko plast tekoče smetane, tako da ostane na vrhu, in potresemo s cimetom.
ZANIMIVOST – Kava je bila nekoč prepovedana
Čeprav kavo danes pijemo vsi, je zanimivo, da je bila to včasih prepovedana pijača. Še preden se je razširila v Evropi, so jo prepovedali v muslimanskem svetu, ker so menili, da spodbuja širjenje radikalnih idej. V 16. stoletju jo je kot »hudičevo pijačo« skušala prepovedati tudi duhovščina v Evropi, a je bila papežu Klementu VIII preveč všeč. Velik »nasprotnik« kave je bil tudi pruski kralj Friderik II Veliki, a ne iz verskih razlogov. Bal se je namreč, da bo ljudstvo namesto piva začelo piti kavo, zato je z državnim monopolom in visokimi davki uporabo kave omejil na člane plemstva. Zasebno pa naj bi Friderik kavo oboževal in je menda vsako jutro spil kar šest skodelic.
Foto: Jadran Rusjan
