KINO revija za film in filmsko

03/12/2025

poklon 🖤

https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/umrl-je-vecmedijski-in-interdisciplinarni-umetnik-marko-a-kovacic/766054?fbclid=IwdGRjcAOdGLhleHRuA2FlbQIxMQBzcnRjBmFwcF9pZAo2NjI4NTY4Mzc5AAEem8Z_ZMS1JU4CzF7_tjLX7Vx7XkOaEdi1LvbbcUoupQRGLSPCFh_DfbXBczc_aem_Q8p4lAQXTwNsXLIFHFGtew

Umrl je večmedijski in interdisciplinarni umetnik Marko A. Kovačič, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval slovenski kulturni prostor: njegov štiridesetletni opus obsega avtorske filme, performanse, instalacije in ambiente. Star je bil 69 let.

02/12/2025

V ✨novem KINU!✨ preberite intervju z režiserjem Stefanom Đorđevićem, ki ga je vodila Petra Meterc.

»Pravijo, da je najteže snemati otroke, starejše ljudi in živali. Sam imam v filmu vse. Prek psa sem želel v film vpeljati nekakšno simbolno poetiko. Žival prinese nekaj optimističnega, naš odnos do živali lahko pokaže našo ljubezen do življenja. Hotel sem narediti film, ki se sooča z žalostjo. Ko izgubite ljubljeno osebo, je to izjemno težko. Prav zato sem skozi metaforo psa in skrbi zanj želel pokazati človeško potrebo po skrbi. Potrebo po skrbi za druge, ki jo lahko izrazimo tudi prek odnosa do živali. Pes pa je konec koncev bitje, ki se veseli življenja.«

Več o najnovejši številki na naši spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite: https://e-kino.si/izdaje/kino-57-2/

Cleo Kino

29/11/2025

»Kot sem pisala že zgoraj, je pomembno, da pri ženskem pogledu ne gre zgolj za drugačno poimenovanje oziroma opredelitev objekta in subjekta oziroma za zaobrnitev spolov, temveč se pri njem v temelju ruši sistem, odnos med subjektom in objektom – nekaj, kar je že samo s tem, da obstaja, pogojeno s subjektom in mu podrejeno. Poleg tega smo ugotovili, da je zelo nevaren esencializem. To pomeni prepričanje, da obstaja neka univerzalna in nespremenljiva »narava« žensk, ki jo imajo te ne glede na okoliščine in socializacijo. To ne pomeni, da zaradi socializacije nekatere izkušnje in teme ne morejo biti univerzalne (recimo konstanten pogled drugega na svojem telesu ali pa občutek krivde ...). Esencialistični pogled lahko hitro opazimo tudi v mistifikaciji, 'ženski intuiciji' ...«

V ✨novem KINU!✨ Ula Talija Pollak pristopa k filmu Kaj ti je deklica (Urška Djukić, 2025) skozi prizmo teoretskega dela Laure Mulvey.

Več o najnovejši številki na naši spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite: https://e-kino.si/izdaje/kino-57-2/

Cleo Kino

28/11/2025

»Premalo je tudi standardno liberalno zgražanje in ogorčenost, češ,
zakaj sploh dajati prostor in glas fašističnemu performansu. A pri nas sam D’Annunzio in ekscentrična megalomanija njegovega lika in dela žanjeta marsikatero simpatijo; kdo ne bi hotel živeti v svobodni mestni republiki, polni umetnosti, uživanja, orgij in kokaina – ne nazadnje Ljubljana postane takšna republiška umetnina vsako soboto dopoldne. Kar lahko rečemo o tej republiki, je treba vendarle naznaniti tudi o D’Annunziu; strastni pogovori ter uživanje ob toksikaciji in drogiranju niso noben kulturni višek ali presežek ali prostor kakršnekoli subverzije, temveč zgolj – drogiranje in toksikacija, ki pač pašeta, bog naj nam ju požegna. In D’Annunzio v vsej svoji performativni spektakulantnosti na umetnostno idealizirani Reki ni nič drugega kot – fašist.«

V ✨novem KINU!✨ Matjaž Zorec prek filma Fiume o Morte (Igor Bezinović, 2025) razmišlja o fašizmu v današnjem času.

Več o najnovejši cifri lahko preberete na naši spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite; https://e-kino.si/izdaje/kino-57-2/

Cleo Kino

28/11/2025

2022.

25/11/2025

»Julij 2025 je zaznamoval trideseto obletnico genocida v Srebrenici. V pozni pomladi in poletju 1995 je bilo na tisoče bošnjaških družin izgnanih, moških in dečkov pa množično ugrabljenih in pobitih. Dogodek se je v evropski in svetovni javnosti zabeležil kot eden najbolj grozljivih simbolov neuspeha mednarodnih varnostnih mehanizmov in je v kolektivni zavesti bosanske družbe pustil globoko, krvavo rano. Vdove, matere in otroke so nasilno namestili v začasna taborišča, kjer jim je bila leta po vojni znova in znova obljubljena vrnitev domov. Tako pa živijo naprej, v izgnanstvu, v domovih, katerih stene prežema spomin na izgubo, sovraštvo in nasilje.«

✨V novem KINU!✨ piše Emanuel Krajnc o kratkem dokumentarnem filmu Prekinitev ognja (Jakob Krese, 2025).

Več o novi številki na naši spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite: https://e-kino.si/izdaje/kino-57-2/

Cleo Kino

19/11/2025

✨V novem KINU! 57✨ o novem dokumentarnem filmu Petre Seliškar piše tudi Matjaž Zorec.

»Sodobnost se steka v vse bolj negotove razmere na svetu, totalitarni tehnokorporatizem, bolno bogatenje in bolestno izkoriščanje, zaton liberalizma in vzpon novih šovinizmov, v vsakdanjem življenju slehernika pa se posledično razraščajo konstantna anksioznost, strah in vsesplošna patologizacija tako rekoč vsega. Eno od priljubljenih in do neke mere tudi efektivnih kritik sedanje različice neoliberalnega kapitalizma lepo povzamejo nekateri njeni slogani: ni planeta B, kapitalizem uničuje svet, eksploatacija zemeljskih resursov nas bo vse dobesedno ubila, sistemsko protislovje pa se glasi – kapitalistična neskončna rast je nekompatibilna s končnimi naravnimi viri. Če človeško delovanje vrnemo na njegova naravna tla – ker človeštvo nikoli, razen v raznih religioznih in humanističnih zablodah, ni bilo nič drugega kot narava –, lahko rečemo, da pravzaprav žremo sami sebe. In s tem nepovratno spreminjamo obličje Zemlje.«

Več o prispevku in najnovejši številki KINA! preberete na naši spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite. https://e-kino.si/clanki/gora-ne-da-miru/

Cleo Kino

19/11/2025

v lj 🌲že stoji, po snegu diši …
hint hint✨✨✨

Cleo Kino

15/11/2025

»Šesti celovečerni dokumentarni film Petre Seliškar Gora se ne bo premaknila (2025) je precej drugačen in manj osebno obarvan od njenega prejšnjega filma Telo (2023), kjer avtorica obravnava boj svoje bližnje prijateljice z avtoimunsko boleznijo, vendar je film kljub temu prežet s tankočutnostjo in senzibilnostjo dokumentaristkinega pogleda, ki je še vedno zasidran v veliki občutljivosti in spoštovanju tako do človeških kot tudi do živalskih protagonistov. Seliškar ne pripoveduje zgodbe v klasičnem smislu, temveč ustvarja čutno bogat, meditativen portret življenja, ki obstaja na robu modernega sveta. V ospredje ne postavlja dramatičnih konfliktov, temveč poudarja vsakdanje ritme in tihe refleksije v življenjih treh bratov, ki pa v sebi konec koncev vseeno nosijo težo eksistencialnih odločitev. Tako se postopoma izoblikuje glavna tema filma: konflikt med mirnim, počasnim tradicionalnim življenjem v gorah in vabljivim, a negotovim svetom sodobnosti.«

✨V novem KINU!✨ piše Ema Paš o najnovejšem dokumentarcu slovenske avtorice Petre Seliškar: https://www.youtube.com/watch?v=zYXdw5HxXxg

Več o novi številki na naši spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite: https://e-kino.si/izdaje/kino-57-2/

Cleo Kino

KINO! 57 57. edicija revije KINO! odpira vprašanje materialnosti filma – naj gre za materialnost traku, telesa, pogleda ali spomina. V prvem sklopu Najdeni material/Arhiv se besedila posvečajo različnim vidikom arhivskega in najdenega filma – od Périotove Vrnitve v Reims (odlomki) do Tscherk...

14/11/2025

Ob retrospektivi filmov Kelly Reichardt na letošnjem LIFFE-u priporočamo v branje besedilo Tinkare Uršič Fratina o delu ene najprepoznavnajših sodobnih filmskih avtoric iz ZDA:

»Reichardt sama pravi, da ji je ustvarjanje filmov z majhnimi finančnimi sredstvi in z majhno ekipo ter posledično v bolj intimnem, zasebnem okolju, v večje zadovoljstvo, saj to pomeni manjše tveganje in omogoča večjo umetniško svobodo in kontrolo. Njena definicija uspeha pomeni popolno umetniško avtonomijo, in vse kaže, da ji to z zasebnim pristopom k filmskemu ustvarjanju uspeva. Zanimajo jo liki na obrobju, ki jim usoda ni naklonjena. Prihajajo iz srednjega ali delavskega razreda in živijo na ruralnih lokacijah, povečini osamljeni in brez mreže, ki bi jih podpirala. Iščejo priložnost za drugačno, boljše življenje, njeni filmi pa so le drobni vpogledi v njihova življenja, ki tečejo mimo. Gre torej za prikaz različice ameriškega življenja, ki jo komercialni filmi redko prikazujejo; njeni liki so ujeti med idejo uspeha, ki jo obljubljajo ameriške sanje, in realnostjo lastnih osebnih omejitev na drugi strani.«

✨V novem KINU!✨

Več o novi številki na naši spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite: https://e-kino.si/izdaje/kino-57-2/

Cleo Kino

09/11/2025

»Tscherkasskyjevo zanimanje je, kot vidimo, zmeraj obstajalo na presečišču med filmom in teorijo, ki ga je povezovala z filozofskimi koncepti. Kot doktor filozofije je v svojih filmih poudarjal predvsem koncepte psihoanalize. Njegova metoda, ki jo je sam poimenoval manufraktura, kar je tudi naslov enega od njegovih filmov, je precej arhaična, saj vključuje kontaktno printanje filmov, kar mu omogoča bližino in čas, ki sta potrebna za razkrivanje kompleksnosti podob. Skozi delo z najdenim materialom, skozi ponovitev procesov, ki so naredili podobo, se lahko Tscherkassky z njo sooči, kot se mora, da odkrije konkretne procese, skozi katere je družbeno postalo oblika. Njegovih filmov ne moremo zreducirati na filmsko arheologijo. Njihovo motrenje in lupljenje plasti podob nas pripelje do imanentne globine gledanja, ki je v svetu najdenega materiala edinstvena.«

✨V novem KINU!✨ Urban Mihevc piše o Petru Tscherkasskyju, enem najvidnejših sodobnih avtorjev eksperimentalnega filma. Ustvarja izključno analogno, filmski trak pa uporablja kot izrazni medij 21. stoletja. Njegovi found footage filmi razkrivajo skrite ideološke mehanizme podob skozi dekontekstualizacijo in reinterpretacijo najdenega materiala.

Več o novi številki na naši spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite: https://e-kino.si/izdaje/kino-57-2/

Cleo Kino

06/11/2025

✨V novem KINU! 57✨ preberite članek Tinkare Uršič Fratina, ki se posveča ustvarjanju Billa Morrisona in naratologiji, vzpostavljeni z uporabo najdenega ter arhivskega materiala. Avtorica najprej oriše širši kontekst te ustvarjalne tradicije, nato pa na primeru filma Decasia (2001) prikaže Morrisonov proces, kjer razpadajoča materialnost filma odpira prostor za gradnjo abstraktne pripovedne strukture.

»Filmi, ki uporabljajo najdeni material (»found footage«), spadajo v zvrst avantgardnega oziroma eksperimentalnega filma, ki že uporabljen material ponovno uporabi in integrira v nove filme, že sama etimologija poimenovanja pa usmerja razmislek o skritih pomenih, ki jih nosi filmski material. Zryd trdi, da se najdeni material od arhivskega materiala razlikuje po tem, da je arhiv uradna institucija, ki hrani zgodovinske dokumente, medtem ko večina materiala, uporabljenega v eksperimentalnih »found footage« filmih, ni arhiviranega, temveč prihaja iz zasebnih zbirk, komercialnih agencij, naključnih trgovin, smeti, ali pa je dobesedno najden na ulici. Ustvarjalci takšnih filmov prihajajo z obrobja in na njem tudi ustvarjajo, saj se ukvarjajo z obskurnostjo efemernega materiala samega ali pa z izkopavanjem pomenov, ki se zoperstavljajo uveljavljenim kulturnim konotacijam nekega materiala.«

Več o prispevku in najnovejši številki KINA! preberete na naši spletni strani, kjer se lahko na revijo tudi naročite. https://e-kino.si/clanki/razpadanje-podobe-kot-pripovedni-potencial/

Cleo Kino