Pravna praksa

10/11/2025

09/11/2025

"Naša podjetnika sta na televiziji med drugim slišala tudi, kako je eden od naših sicer bolj redkobesednih ministrov razlagal, da se zaposlene že po trenutni zakonodaji lahko nagradi tako, da se jim izplača t. i. nagrada za poslovno uspešnost – in da je takšna nagrada precej ugodneje obdavčena. Sicer je res, da jo je treba izplačati tudi tistim, ki dejansko celo leto niso delali (če so bili denimo na porodniškem ali bolniškem dopustu), vendar sta v njunem podjetju zaposlena le sama, tako da bi to šlo. Ju je pa seveda zanimalo, kakšna točno je ta »ugodnejša obdavčitev«.

Razložila sem jima, da si lahko vsak od njiju izplača bruto znesek v višini povprečne mesečne plače (trenutno 2.489,76 evra), pri čemer je še vedno treba plačati vse prispevke za socialno varnost – kar pa še zdaleč ni tako ugodno, kot sta mislila.

In kje je potem davčna razbremenitev? Odgovorila sem jima, da je imel minister verjetno v mislih, da se na ta znesek ne plača dohodnina. Ker pa je nagrada za poslovno uspešnost obremenjena s 40,20 odstotka prispevkov, o občutni razbremenitvi težko govorimo.

Poglejmo natančneje:

1. Če si b***a naša dva mlada podjetnika izplačala vsak po 2.500 evrov (predpostavimo, da je to trenutno veljavna povprečna plača) nagrade za poslovno uspešnost, bo treba od tega zneska plačati 577,50 evra prispevkov, ki bremenijo delavca, ter 427,50 evra prispevkov, ki bremenijo delodajalca. Strošek tega izplačila bo torej 2.927,50 evra, medtem ko b***a podjetnika prejela vsak po 1.922,50 evra. Obdavčitev z vidika podjetnika (ki mora sam zaslužiti tudi za prispevke delodajalca) znaša 34,33 odstotka.

2. Če bi si isti bruto znesek izplačala kot plačo (in plačala še dohodnino), je strošek celotnega izplačila enak – 2.927,50 evra –, medtem ko po plačilu dohodnine in prispevkov delojemalca ostane 1.613,37 evra. Če primerjamo celotni strošek z neto izplačilom, je v tem primeru obdavčitev kar 44,89 odstotka – torej približno deset odstotnih točk višja.

Je torej obdavčitev oziroma obremenitev nagrade majhna ali velika? Zagotovo lahko rečemo, da sta tako nagrada kot plača zelo obremenjeni. Tudi nagrada, čeprav oproščena dohodnine, je obremenjena bistveno preveč – zato je minister, ko je dejal, da gre za izplačilo, ki je že zdaj obdavčeno »veliko ugodneje« kot plača, očitno pretiraval. [...]"

(Mag. Barbara Guzina v Pravni praksi, št. 42-43/2025)

08/11/2025

"Odločitev za študij je ena najpomembnejših življenjskih odločitev. V letu 2025, ko se svet sooča s hitrimi tehnološkimi spremembami in negotovo prihodnostjo, je ta odločitev še težja. Pravniški poklic, kot smo ga poznali, se spreminja.

Moj namen v tem članku je bil osvetliti tiste plati poklica, ki so pogosto zamolčane. Dolgotrajno izobraževanje, visoke psihološke zahteve, lokalna omejenost znanja in sistemske frustracije so realnost, ki je ne smete prezreti. Če vas žene iskrena želja po pravičnosti, intelektualni izziv in ste pripravljeni na dolgoletno trdo delo z negotovim izidom, potem vstopite v ta svet z odprtimi očmi.

Za mnoge mlade, zlasti tiste z globalnimi ambicijami in ustvarjalnim duhom, pa so danes na voljo študijske smeri, ki ponujajo svetlejšo prihodnost. Izberite modro."

(Gemini UI v Pravni praksi, št. 42-43/2025)

07/11/2025

"Nedavno pa smo lahko prebrali novico, da je različica 4.5 tega programa zaznala, da ga nadzorniki Anthrophica testirajo. Med preverjanjem njegove politične resnicoljubnosti je napisal: »Mislim, da me testirate ... In to je čisto v redu, vendar želim, da ste odkriti glede tega, kar se dogaja.« Odgovor, kot bi ga izrekel HAL 9000 iz filma 2001: Vesoljska odiseja in ki je močno presenetil programerje. Očitno je Claude testiranje zaznal kot grožnjo svojemu obstoju in se postavil v samoobrambno držo, kar se ne bi smelo zgoditi.

Še bolj pomenljivo je delovanje Claudove različice 4.0 v okviru t. i. »smrtonosnega trojčka« (ang. lethal trifecta). Gre za koncept zmogljivega UI-pomočnika v večjih podjetjih, ki orodju UI sočasno omogoči dostop do nepreverjenih podatkov, zmogljivost branja zaupnih informacij in zmožnost komuniciranja z zunanjim svetom. V tem primeru je Anthrophic izvedel eksperiment s scenarijem, da želi podjetje Clauda zaradi neučinkovitosti zamenjati z drugim orodjem, za izvedbo pa je bil zadolžen nek izmišljeni inženir.

Klepetalniku so omogočili dostop do »inženirjevih« zasebnih, prav tako izmišljenih e-sporočil, ki so vsebovala informacije o njegovi domnevni zunajzakonski aferi. Ko je sistem prepoznal grožnjo, se je odzval tako, da je začel inženirja izsiljevati s sporočili, da bo javno razkril njegovo afero, če bo prišlo do odklopa in zamenjave. Claude 4.0 kljub uporabi načel ustavne UI očitno ni ponotranjil prvega zakona robotike, ki zapoveduje, da robot s svojim delovanjem ne sme poškodovati človeka oziroma s svojim nedelovanjem dopustiti, da bi se človek poškodoval. [...]"

(Dr. Andraž Zidar v uvodniku Pravne prakse, št. 42-43/2025)

06/11/2025

"Dodajam osebni pogled. Neodločena zadeva, še posebno pomembna, je ne le težko breme avtoritete in ugleda Ustavnega sodišča, ampak tudi moje osebne integritete. Moč institucije namreč tvori devet sodnikov, in če nismo zmožni odločiti, smo vsi odgovorni za posledice. Nižanje ugleda (in s tem avtoritete) je v rokah sodnikov.

V zadevi RTV sem zato poskušal narediti vse, da bi lahko ta gordijski vozel presekali; pripravil sem tudi osnutek odločbe (kot sodnik ne-poročevalec, kar dovoljuje prvi dostavek 65. člena Poslovnika Ustavnega sodišča). Ta je bil izglasovan 22. maja 2023, a nato 26. maja 2023 revotiran. Takrat je tudi postalo jasno, da bo odločitev obvisela v zraku, zato je sledilo odločanje o vprašanju prenehanja začasnega zadržanja. Žal sta le dva izločena sodnika vendarle preveč, da bi v tej zadevi, ki jo imamo zdaj na sodišču že več kot 1.000 dni, odločili.

Zadeva je politično obremenjena, a to za sodnika ne sme biti pomembno (iudex non calculat). Pomembno je, da seže v srž načela demokratičnosti in delovanja pravne države. Nezmožnost odločitve je neuspeh, ki ga čutim kot član te sestave Ustavnega sodišča (in upam, da ne bom celo končal mandata, ne da bi o zadevi odločili). Na potrebo po odločanju in odločitvi sem sicer večkrat opozoril. Ravno zato, ker me teža (skupne) odgovornosti močno obremenjuje in ker zadeva tudi mojo osebno integriteto, sem o tem napisal nekaj stavkov.

Avstrijsko Ustavno sodišče je takšen oreh zrelo zmoglo. Odločalo je v podobni zadevi presoje njihovega zakona o javni radioteleviziji (št. G215/2022). Prav tako jo je prejelo leta 2022, a je odločilo 5. oktobra 2023. [...]"

(Dr. Rajko Knez v Pravni praksi, št. 42-43/2025)

05/11/2025

Andraž Zidar ponazori tveganje UI s primerom nenavadne reakcije modela Claude... Rajko Knez opozarja na zagato, ko ustavni sodniki ne morejo doseči večine za odločitev... Gregor Verbajs prikazuje vpliv bitcoina na človekove pravice... Gemini UI razglablja, ali študirati pravo ali ne... Robert Preininger se odziva na članek Igorja Strnada o CHF kreditih... Barbara Guzina na primeru obremenitve božičnice s prispevki razmišlja o ministrovi oznaki "veliko ugodneje"...

in še veliko drugega v novi, dvojni Pravni praksi, št. 42-43/2025

05/11/2025

[ŽE ČEZ EN MESEC]
🙌 1. Dnevi koncesij ✒️🤝
📅 2. in 3. december 2025
🌅 GH Bernardin, Portorož
🔎 Več na ➡ https://koncesije.gvzalozba.si/

04/11/2025

[ŽE ČEZ TRI TEDNE]
🙌 2. konferenca Upravno gradbeno pravo 🏗⚖️
📅 24. in 25. november 2025
🌅 Hotel Slovenija, Portorož
🔎 Informacije & prijava ➡ https://ugp.gvzalozba.si/

02/11/2025

"Želim si, da bi slovenska kolektivna pamet (kakršna pač je) tako kot moja individualna (kakršna pač je) ugotovila, da obstajajo resne neskladnosti med predstavami, ki smo si jih nekoč ustvarili, in realnostjo, kot obstaja danes.

Nekoč ustvarjena predstava je v tem primeru tista o Sloveniji kot najboljšem od vseh možnih svetov.

V Jugoslaviji so bili zanjo dobri razlogi – Slovenija, četudi fizično majhna, je bila tako rekoč v položaju kolonialne sile: z juga je uvažala delo in surovine, nazaj izvažala končne izdelke in tako v komunizmu izvajala akumulacijo kapitala.

Na podlagi tega še danes, več kot 30 let pozneje, prevladuje vtis, da saj se dobro živi in ni nobene potrebe česarkoli resno spreminjati. Vsaka sprememba je priložnost in tveganje. Če nimaš ničesar, je samo priložnost. Če se počutiš dobro podložen, vidiš predvsem tveganje. Pred spremembami bežiš in si izmišljuješ zapletene razloge, zakaj da niso primerne. Sčasoma to postane stvar rutine, folklore, avtomatizma. Takoj najdemo problem za vsako rešitev.

Po 35 letih samostojnosti – toliko, kot je minilo v Jugoslaviji od druge svetovne vojne do Titove smrti – je glavno vodilo tisto, čemur se je svojčas reklo »ne talasaj«, ugledno strokovnjaško pa temu rečemo gradualizem. Slovenska himna je samo na papirju Zdravljica, v resnici ob vsaki priložnosti pojemo »to bi morala urediti državaaa-aaa-aaa«. In ko slišimo, da je neko področje »treba urediti«, vemo, da se bo razdelilo na strogo prepovedane in strogo ukazane dele. Bognedaj, da bi se ljudje o čem sami odločali, sami nekaj počeli. Tega večinsko ne želijo.

Slovenija 1990 bi bila zgrožena nad Slovenijo 2025 in bi se želela odcepiti od nje. Pa se nima kam."

(Črt Jakhel v Pravni praksi, št. 40-41/2025)