Sanje

02/11/2025

Emilia Hart, Vešče Weyward. 1. poglavje, Kate, 2019.

Kate v zavetju noči pred nasilnim partnerjem pobegne iz Londona v razpadajočo podeželsko kočo Weyward, ki jo je podedovala od svoje rahlo čudaške pratete. Kmalu jo začnejo obhajati slutnje, da koča, obdana z zaraščenim vrtom, vse od lova na čarovnice v 17. stoletju čuva skrivnost …

Angleško-avstralska pisateljica Emilia Hart v navdušujočem prvencu skozi preplet zgodb treh izjemnih žensk iz petih stoletij prepričljivo spaja zgodovinsko snov in temo čarovništva s sodobnim feminizmom. Inteligenten, udaren, nenavaden, do konca napet, absolutno neodložljiv in predvsem ... subtilno čaren roman o ženski trdoživosti in preobrazbeni moči naravnega sveta.

Kate v zavetju noči pred nasilnim partnerjem pobegne iz Londona v razpadajočo podeželsko kočo Weyward, ki jo je podedovala od svoje rahlo čudaš...

31/10/2025

Fran Milčinski, Boriški ban. Kako sta se vrnila mladi Marijan in teta mu Roža.

V Boriškem banu, vrhunski pripovedki z motivom, vzetim iz srednjeveške epike, se ne bliskajo le nabrušene sablje in ostra kopja; bliskajo se tudi imeniten starinski jezik, epski pripovedni zamah in dramatični zasuki. Vrhunec dvoboja boriškega bana s samim seboj razkrije veliko skrivnost: kako presekati gordijski vozel uničenja, ki kot večna skušnjava visi nad vsakim oblastništvom. Edina izbira za človeštvo v srednjem veku in toliko bolj v času nuklearne dobe.

V Boriškem banu, vrhunski pripovedki z motivom, vzetim iz srednjeveške epike, se ne bliskajo le nabrušene sablje in ostra kopja; ...

31/10/2025

Ravno ob pravem času je iz tiska prispel roman, ki se morda najbolj doživeto prebira v jesenskih dneh okoli samhaina, keltskega novega leta, bolj znanega pod imenom noč čarovnic, a njegove korenine sežejo mnogo globlje od skomercializirane različice, ki nam jo danes ponujajo na vsakem koraku. Vstopamo v čas, ko se leto prelomi na senčno stran in so meje med svetovi bolj prehodne, ure pa prave za refleksijo in vse, kar prihaja od znotraj.

Prišla je ura čarovnic. 

V pričakujoči kontekst 21. stoletja, v katerem je bralski horizont morda kot še nikoli odprt za čarovniško literaturo z novih zornih kotov, vstopa roman Weyward, navdušujoč prvenec angleško-avstralske (z nekaj nezanemarljivimi kapljicami zelenkaste irske krvi) pisateljice Emilie Hart, v slovenščini z drzno potezo peresa Polone Glavan preveden kot Vešče. Roman s prepletom zgodb treh izjemnih žensk iz petih stoletij prepričljivo spaja zgodovinsko snov in temo čarovništva s sodobnim feminizmom – prepoznavna skupna poteza sodobne witcherature. Pred nami je inteligenten, udaren, nenavaden, do konca napet, absolutno neodložljiv in predvsem subtilno čaren roman o ženski trdoživosti in preobrazbeni moči naravnega sveta.

🕯️ Prejemnica nagrade portala Goodreads za NAJBOLJŠI PRVENEC

📖 2019: Kate, ki iz Londona pred nasilnim partnerjem pobegne v podedovano podeželsko kočo Weyward, kmalu začnejo obhajati slutnje, da ta vse od lova na čarovnice v 17. stoletju čuva skrivnost …

1619: Zdravilka Altha je obtožena umora kmeta. Ko jo soočijo z dokazi o čarovništvu, se zave, da bo morala uporabiti vse moči, da ostane svobodna.

1942: Violet, ujeta v primež družbenih konvencij svoje aristokratske rodbine, hrepeni po pokojni materi, ki naj bi pred smrtjo zblaznela. Edina spominka, ki sta Violet ostala, sta medaljon z začetnico W in beseda weyward, vpraskana v tla njene spalnice.

Kako natanko so tri zgodbe treh Weywardovih žensk povezane, pa je del čarovnije Vešč.

🖋️ Povabilo k branju v spremni besedi urednice Andreje Udovč: O veščah in njihovih vélikih vrlinah (na sanje.si): "Vešče so knjiga, ob kateri ti vzdrgeta srce. In se kot vranja perut globoko iz zakopane črnine zgane pradavni spomin na čarovnico v nas."

30/10/2025

Ravno ob pravem času je iz tiska prišel roman, ki se najlepše prebira v jesenskih dneh okoli samhaina, keltskega novega leta, ki je danes bolj znan pod imenom noč čarovnic, a njegove korenine sežejo mnogo globlje od skomercializirane različice, ki nam jo dandanes ponujajo na vsakem koraku. Vstopamo v čas, ko se leto prelomi na senčno stran in so meje med svetovi bolj prehodne – čas za roman s posebno zgodbo, ob kateri vzdrgeta srce in se kot vranja perut globoko iz zakopane črnine zgane pradavni spomin na čarovnico v nas.

Tu so Vešče. 🐝🕸️🕷️🦂🦟🐛💚

V pričakujoči kontekst, v katerem je bralski horizont morda kot še nikoli odprt za čarovniško literaturo (witcherature), vstopa roman Weyward, navdušujoč prvenec angleško-avstralske (z nekaj nezanemarljivimi kapljicami zelenkaste irske krvi) pisateljice Emilie Hart, v slovenščini z drzno potezo peresa preveden kot Vešče​. Roman s prepletom zgodb treh izjemnih žensk iz petih stoletij prepričljivo spaja zgodovinsko snov in temo čarovništva s sodobnim feminizmom – prepoznavna skupna poteza sodobne witcherature. Pred nami je inteligenten, udaren, nenavaden, do konca napet, absolutno neodložljiv ... in predvsem subtilno čaren roman o ženski trdoživosti in preobrazbeni moči naravnega sveta.

Roman je prejemnik nagrade portala Goodreads za 🕯️NAJBOLJŠI PRVENEC🕯️ in najboljšo zgodovinsko fikcijo po izboru bralk in bralcev.

Vešče (zaenkrat v brošuri, prihodnji teden še v trdi vezavi) je že na voljo v spletni knjigarni Sanje in v knjigarni Hiša sanjajočih knjig na Trubarjevi 29 v Ljubljani. Lahko jih dobite še ravno pravi čas, preden se sence podaljšajo, prižgejo sveče in nastopi čas za branje ...

📖 Naročite Vešče v spletni strani Sanje: https://www.sanje.si/si/vesce.html

🖋️ Povabilo k branju v spremni besedi k romanu izpod peresa urednice Andreje Udovč: https://www.sanje.si/si/zapisi/o-vescah-in-njihovih-velikih-vescinah

28/10/2025

Upanišada Švetašvatara. Tretje poglavje. Druga mantra.

TA RUDRA JE RESNIČNO EDEN, KI OBSTAJA BREZ VSAKEGA DRUGEGA. VSEM SVETOVOM VLADA S SVOJIMI MOČMI IN V VSEH OSEBAH JE PRISOTEN. OB ČASU KONCA (SVETOV) SE SKRČI, POTEM KO JE, KOT ZAŠČITNIK, VSE SVETOVE USTVARIL.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

TA RUDRA JE RESNIČNO EDEN, KI OBSTAJA BREZ VSAKEGA DRUGEGA. VSEM SVETOVOM VLADA S SVOJIMI MOČMI IN V VSEH OSEBAH JE PRISOTEN. OB ČASU KONCA (SVETOV) S...

26/10/2025

Elif Shafak, Po nebu tečejo reke. H – Narin, ob reki Tigris, 2014. Odlomek iz 1. poglavja Dežna kaplja.

"Voda se spominja. Ljudje so, ki pozabljajo.”
To je zgodba o izgubljeni pesmi, dveh velikih rekah in treh izjemnih življenjih, ki jih povezuje – ena sama kapljica vode. V ruševinah Ninive, starodavnega mesta v Mezopotamiji, ležijo v pesku fragmenti davno pozabljene pesmi, Ep o Gilgamešu. V viktorijanskem Londonu se na bregovih umazane Temze rodi izjemen otrok. Arthurjeva edina možnost za pobeg iz revščine je njegov briljanten spomin. Ko mu njegov dar prinese mesto vajenca v tiskarni, se Arthurjev svet odpre daleč onkraj barakarskih naselij, ena knjiga pa ga kmalu popelje čez morje: Ninive in njeni ostanki.
V Turčiji leta 2014 Narin, jazidsko dekle, ki živi ob reki Tigris, čaka na krst z vodo, prineseno iz svetega kraja Lalish v Iraku. Slovesnost je kruto prekinjena in kmalu morata Narin in njena babica potovati čez vojno razdejano ozemlje v upanju, da b***a dosegli sveto dolino svojega ljudstva.
Leta 2018 se v Londonu razbitega srca hidrologinja Zaleekhah preseli na hišico na reki Temzi, da bi pobegnila iz razpadlega zakona. Zaleekhah predvideva življenje brez ljubezni in smisla – dokler nepričakovana povezava z njeno domovino ne spremeni vsega.

Elif Shafak, Po nebu tečejo reke. H – Narin, ob reki Tigris, 2014. Odlomek iz 1. poglavja Dežna kaplja."Voda se spominja. Ljudje so, ki poz...

24/10/2025

Fran Milčinski, Boriški ban. Boriški ban, postavil se ti je junak.

V Boriškem banu, vrhunski pripovedki z motivom, vzetim iz srednjeveške epike, se ne bliskajo le nabrušene sablje in ostra kopja; bliskajo se tudi imeniten starinski jezik, epski pripovedni zamah in dramatični zasuki. Vrhunec dvoboja boriškega bana s samim seboj razkrije veliko skrivnost: kako presekati gordijski vozel uničenja, ki kot večna skušnjava visi nad vsakim oblastništvom. Edina izbira za človeštvo v srednjem veku in toliko bolj v času nuklearne dobe.

V Boriškem banu, vrhunski pripovedki z motivom, vzetim iz srednjeveške epike, se ne bliskajo le nabrušene sablje in ostra kopja; ...

21/10/2025

Upanišada Švetašvatara. Tretje poglavje. Prva mantra.

EDINI JE, KI S SVOJIMI MOČMI VLADA KOT LASTNIK MREŽE, S SVOJIMI MOČMI VLADA VSEM SVETOVOM. EDEN IN EDINI JE V USTVARJANJU IN UNIČENJU – KDOR TO VE, POSTANE NESMRTEN.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

EDINI JE, KI S SVOJIMI MOČMI VLADA KOT LASTNIK MREŽE, S SVOJIMI MOČMI VLADA VSEM SVETOVOM. EDEN IN EDINI JE V USTVARJANJU IN UNIČENJU – KDOR TO ...

21/10/2025

Popotovanje je premikajoča se učilnica življenja.
Včasih pekoče, kot močno začinjen kari.
Včasih blagodejno, kot odkrit pogled in prijazna beseda popolnega neznanca.

🏔️ Ob izidu knjige Gora ni zadeta (Zadet je, kdor gre gor) Sanje vabimo na potopisno srečanje z avtorjem Alenom Steržajem. Ne zamudite enkratne priložnosti – o enem najbolj fascinantnih potopisov leta priljubljeni član skupine Big Foot Mama osebno!

📖 Nova knjiga glasbenika in popotnika Alena Steržaja, je pustolovščina iskanja poti na »konec sveta« – Aziji naproti. Pot, ki se začne na ljubljanski železniški postaji ob bureku, konča pa v Jayapuri na Papui – na skrajni točki kontinenta pred velikim oceanom –, se odvija čez tisoče kilometrov, skozi številne tuje dežele s »čudnimi« kulturami in bizarnimi običaji, monumentalnimi človeškimi in naravnimi stvaritvami ter nepredvidljivimi, stresnimi in nevarnimi situacijami, ki avtorja podzavestno silijo v spoznavanje samega sebe in lastnih psihofizičnih meja. Eden najbolj fascinantnih potopisov leta, napisan z odličnim posluhom za ritem poti in pisanja.

🌏 Potopisni večer nas bo odpeljal po na tisoče kilometrov dolgi poti od Irana, Pakistana, Indije, Nepala, Kitajske, Burme, Mjanmara, Tajske, Kambodže, Vietnama, Bornea do Papue, skozi številne tuje dežele s »čudnimi« kulturami in bizarnimi običaji, monumentalnimi človeškimi in naravnimi stvaritvami ter nepredvidljivimi, stresnimi in nevarnimi situacijami, ki avtorja podzavestno silijo v spoznavanje samega sebe in lastnih psihofizičnih meja

➙ Kdaj in kje: Pogovor o popotnih dogodivščinah bo v četrtek, 23. oktobra, ob 19. uri v Hiši sanjajočih knjig na Trubarjevi 29 v Ljubljani. Avtorjeva sopotnica bo urednica knjige Nada Vodušek.

Najlepše vabljene, vabljeni! 💛

20/10/2025

Izšel je potopis Gora ni zadeta (Zadet je, kdor gre gor) glasbenika in popotnika Alena Steržaja, znanega tudi kot člana skupine Big Foot Mama, v kateri avtor piše o pustolovščini iskanja poti na »konec sveta«. Ob izidu vas ta četrtek, 23. 10. 2025, ob 19. uri vabimo na srečanje z avtorjem v Hišo sanjajočih knjig. V komentarjih za pokušino pripenjamo povezavi na sanje.tv, kjer smo objavili krajši pogovor z Alenom Steržajem in odlomek iz knjige. Vljudno vabljeni!

19/10/2025

Elif Shafak, Po nebu tečejo reke. Artur. Ob reki Temzi, 1840. Odlomek iz 1. poglavja Dežna kaplja.

"Voda se spominja. Ljudje so, ki pozabljajo.”
To je zgodba o izgubljeni pesmi, dveh velikih rekah in treh izjemnih življenjih, ki jih povezuje – ena sama kapljica vode. V ruševinah Ninive, starodavnega mesta v Mezopotamiji, ležijo v pesku fragmenti davno pozabljene pesmi, Ep o Gilgamešu. V viktorijanskem Londonu se na bregovih umazane Temze rodi izjemen otrok. Arthurjeva edina možnost za pobeg iz revščine je njegov briljanten spomin. Ko mu njegov dar prinese mesto vajenca v tiskarni, se Arthurjev svet odpre daleč onkraj barakarskih naselij, ena knjiga pa ga kmalu popelje čez morje: Ninive in njeni ostanki.
V Turčiji leta 2014 Narin, jazidsko dekle, ki živi ob reki Tigris, čaka na krst z vodo, prineseno iz svetega kraja Lalish v Iraku. Slovesnost je kruto prekinjena in kmalu morata Narin in njena babica potovati čez vojno razdejano ozemlje v upanju, da b***a dosegli sveto dolino svojega ljudstva.
Leta 2018 se v Londonu razbitega srca hidrologinja Zaleekhah preseli na hišico na reki Temzi, da bi pobegnila iz razpadlega zakona. Zaleekhah predvideva življenje brez ljubezni in smisla – dokler nepričakovana povezava z njeno domovino ne spremeni vsega.

Po nebu tečejo reke. Artur. Ob reki Temzi, 1840. Odlomek iz 1. poglavja Dežna kaplja."Voda se spominja. Ljudje so, ki pozabljajo.”To je zgo...

17/10/2025

Natanko ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške | Karel Gržan z Nadežda Vodušić na Sanje TV.

"Tistega dne, 17. oktobra 1425, se je razlegel po gradu, ugnezdenem na visokem skalovju nad Celjem dvakrat silen krik bolečine.
Prvi krik je bil Friderikov, ko je izvedel, da je dal oče usmrtiti Veroniko.
Drugi krik, silnejši in strašnejši, se je razlegel v pozni noči iz Hermanove čumnate. Bil je krik obupa in groze.
Hermanov sen je bil kakor resničnost. Kraljeva krona se je spuščala k njemu. Bila je na dosegu, ko se je pojavila stara beračica, prav tista, ki mu je napovedala, da bo Beograd mesto njegovega vzpona in propada. Kakor zadah smrti je zavela njena beseda: »Pohlep po moči je postal tvoja usodnost! Preden bo poslednja solza bolečine žene, ki si jo dal utopiti, dospela do mesta tvoje usode, se ji bo primešala kri zadnjega izmed tvojih potomcev.«"

Odlomek iz knjige Friderik in Veronika

Ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške | Karel Gržan
sanje.tv