Založba Sophia

10/10/2025

[»Hannah Arendt je menila, da totalitarizem razkriva podtalni tok zahodne zgodovine, ki se je naposled dvignil na površino in si prisvojil dostojanstvo naše tradicije.« 𝘌𝘯𝘻𝘰 𝘛𝘳𝘢𝘷𝘦𝘳𝘴𝘰]

Vzporedno s pričetkom dvodnevne mednarodne konference ob 50. obletnici smrti Hannah Arendt 𝗔𝗸𝘁𝘂𝗮𝗹𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗺𝗶𝘀𝗹𝗶 𝗛𝗮𝗻𝗻𝗮𝗵 𝗔𝗿𝗲𝗻𝗱𝘁, Cankarjev dom, 10. – 11. 10., izpostavljamo knjigi:
✒ Gorazd Kovačič, PROTI DRUŽBI: koncept družbenosti pri Hanni Arendt in meje sociologije (Sophia, 2012), v kateri avtor analizira pojmovanje družbe v vsakdanjem življenju, v političnih govoricah in v družbenih vedah. Zanimajo ga ideološke predpostavke in implikacije tega pojma, s čimer seže k izhodiščem moderne družboslovne misli. Kritični pogled nanjo razvije prek pionirske raziskave koncepta družbenosti v obsežnem opusu Hanne Arendt, zlasti v njenih knjigah Izvori totalitarizma, Vita activa, O revoluciji in Rahel Varnhagen.
✒ Enzo Traverso, TOTALITARIZEM (Sophia, 2020, prev. Maja Breznik), problemsko študijo o zgodovini, kontekstih, razpravah in razlagah totalitarizma, označevalca, ki je postal ena od najmočnejših kontroverz intelektualne zgodovine 20. stoletja.

Več o programu in organizatorjih konference ▶ https://www.facebook.com/events/2449063252177727/

Knjigi lahko v sklopu priložnostne razstave prelistate na dogodku, prav tako sta izpostavljeni tudi na naši spletni strani 📕 https://zalozba-sophia.si/

07/10/2025

["Ne smemo pozabiti, da je v tednih pred napadom Hamasa premier Benjamin Netanjahu tudi v Združenih narodih mahal z zemljevidom 'novega Bližnjega vzhoda' z izbrisano Palestino."]

Richard Falk, zaslužni mednarodni profesor prava, je ob obeležbi sto dni od začetka genocida v Gazi napisal komentar z naslovom 'Zahod v Gazi omogoča najočitnejši genocid v zgodovini človeštva'. Ob današnji drugi obletnici objavljamo odlomek: ✒ "Če bi Izrael res želel učinkovito poskrbeti za svojo varnost, bi se oprl na veliko bolj učinkovite in uspešne metode. Nobenega razloga ni bilo za obravnavanje celotnega civilnega prebivalstva Gaze, kot da je vpleteno v napad Hamasa, vsekakor pa ni bilo nobenega razloga za genocidni odziv. Zdi se, da so izraelski motivi bolj povezani z dokončanjem sionističnega projekta kot z vzpostavitvijo varnosti na tem območju. Vse kaže, da je Izrael napad 7. oktobra izkoristil za izgovor za izvedbo že obstoječega glavnega načrta, s katerim bi se znebil Palestincev, katerih prisotnost preprečuje vzpostavitev Velikega Izraela s suverenim nadzorom nad Zahodnim bregom in vsaj delom Gaze.
Če želimo na razmere pogledati s prave perspektive, se moramo spomniti, da je bila pred 7. oktobrom Netanjahujeva koalicijska vlada, ki je prevzela oblast v začetku leta 2023, znana kot najskrajnejša vlada, ki je kadarkoli vladala državi od njene ustanovitve leta 1948. Nova Netanjahujeva vlada v Izraelu je nemudoma prižgala zeleno luč za nasilje naseljencev na okupiranem Zahodnem bregu in imenovala odkrito rasistične verske voditelje za upravljanje še vedno okupiranih delov Palestine. To je bil del zaključka celotnega sionističnega projekta: udejanjane ozemeljske suverenosti nad celotno tako imenovano obljubljeno deželo, kar bi omogočilo nastanek Velikega Izraela."

Prevod prispevka je v celoti objavljen v Borcu št. 823-825, več na https://zalozba-sophia.si/katalog/borec-st-823-825/

03/10/2025

[»… če moramo pisati o svoji državi, tega ne počnimo s peresom mogočnikov – naša pripoved se piše s črnilom pozabljenih, nevidnih, neupoštevanih, tistih, 'ki so nič'.«]
◗ Joseph Andras: 𝗞𝗔𝗡𝗔𝗞𝗜𝗝𝗔 𝗣𝗼 𝘀𝗹𝗲𝗱𝗲𝗵 𝗔𝗹𝗽𝗵𝗼𝗻𝘀𝗮 𝗗𝗶𝗮𝗻𝗼𝘂𝗷𝗮
»Trudim se, da bi pojasnil, kakšni so moj cilji in nameni: razumeti, kdo je bil Alphonse Dianou onkraj dovolj dokumentiranega zavzetja talcev, in doumeti, kaj ga je do tega privedlo; skozi posameznikovo pot spregovoriti o kolektivnem boju zelo starih korenin; dati besedo tistim, ki se jih ta zgodba najbolj dotika, in ne biti drugega kot posrednik, pripovedovalec, ki po svojih najboljših močeh zbira še žive in izginule koščke; sešiti, četudi z eno samo nitjo, spomina obeh naših dežel, njihove ranjene Kanakije in moje pozabljive Francije.« (Joseph Andras)

Dokumentarni roman francoskega družbeno angažiranega pisatelja Josepha Andrasa (1984) je biografska raziskava o kanaškem boju za neodvisnost in njegovem borcu Alphonsu Dianouju, o potrebi po socialistični državi Kanakiji, ne le po posebnem statusu ob ohranitvi francoske prilastitve tihomorskega otočja Nove Kaledonije, o fizičnem in strukturnem nasilju in strategijah zahodnega imperializma, s pomočjo katerih se ohranjata francoska oziroma anglosaška dominacija in izkoriščanje naravnih virov, o staroselskem pojmovanju človeka in njegovega odnosa do Zemlje, ki ni njeno izkoriščanje za zadovoljitev lastnih ekonomskih interesov, ampak spoštljivo obdelovanje.

Roman, ki smo ga v prevodu Jasmine Žgank izdali konec lanskega leta, je bil med letošnjimi nominiranci za Nodierovo nagrado. Priporočamo!

Več na ◗ https://zalozba-sophia.si/katalog/kanakija/

30/09/2025

[Radio Študent, Sektor Ž]
🎧 Lepa, Lepa: Feminizem na Balkanu: travma, pričevanja in opolnomočenje
Junijski prispevek nas vodi skozi knjigo Lepe Mlađenović 'Čustva spreminjajo delovanje možganov', v kateri se prepletajo »pričevanja, feminizem, nevroznanost in štiri desetletja boja proti spolnemu nasilju. V središče postavlja zamolčane zgodbe, kulturo posilstva in pomen travmo upoštevajočega pristopa – tako v osebnem okrevanju kot v kolektivnem opolnomočenju.« Avtorice oddaje spregovorijo »o zamrznitvi in drugih odzivih telesa, o feministični nevroznanosti in o tem, zakaj verjeti pomeni (r)evolucijo. O vojnih posilstvih in feminističnem odporu, o sodni tišini in simbolni pravičnosti. O sestrstvu, solidarnosti in prostorih, kjer je moč mogoče ponovno vzeti nazaj.«

Oddaji lahko prisluhnete na povezavi 🔴https://radiostudent.si/kultura/sektor-z/lepa-lepa

Več o knjigi na spletni strani založbe Sophia.

29/09/2025

["V vojno lahko gremo zaradi nečesa, kar se zdi dober razlog, proti nasilju, proti krutosti, ampak vojna sama pomnoži nasilje, pomnoži krutost."]
✒ 'Samo enkrat med vojno se mi je v misli priplazilo nekaj dvomov o absolutni pravilnosti tega, kar smo počeli. Spoprijateljil sem se s strelcem iz druge posadke. V tisti dobesedni puščavi zračne baze sva imela nekaj skupnega: oba sva rada brala in zanimala naju je politika. Na neki točki me je prestrašil z besedami: »Veš, to ni vojna proti fašizmu. To je vojna za imperij. Anglija, Združene države Amerike, Sovjetska zveza – to so vse pokvarjene države, niso moralno zaskrbljene zaradi hitlerizma, samo same hočejo voditi svet. Ta vojna je imperialistična.« /.../ Osupnil sem in bil sem tako navdušen, da bi tvegal svoje življenje na letalskih misijah, samo da bi se boril za svoje politično prepričanje znotraj vojske, da bi prepričal druge o svojem prav. Čez dva tedna se njegovo letalo ni vrnilo z misije. Bilo je sestreljeno in vsa posadka mrtva. Takrat me njegove besede niso prepričale, so me pa vznemirile in nisem jih pozabil. Nisem se zavedal, kako zelo se je moje mišljenje že spreminjalo med vojno, a ko je bilo konec in sem urejal reči, sem zbral nekaj fotografij, starih navgacijskih dnevnikov in nekaj spominkov, svojo medaljo in trakove z dvema bojnima zvezdama, dal sem jih v mapo in brez razmišljanja nanjo napisal: »Nikoli več.«'
(Howard Zinn, 'Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku')

𝐇𝐨𝐰𝐚𝐫𝐝 𝐙𝐢𝐧𝐧 je bil družbeno angažiran profesor zgodovine in politologije, neomajen borec za mir, socialno in ekonomsko pravičnost. Odraščal je v priseljenski judovski delavski družini v Brooklynu, delal v ladjedelnici, bil bombardir ameriškega letalstva v drugi svetovni vojni – te izkušnje so odločilno oblikovale njegov odnos do sveta in ljudi, njegovo protivojno stališče in strast do proučevanja zgodovine in družbe. Avtobiografija 'Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku' prikazuje njegovo intelektualno oblikovanje, hkrati pa je pomembno zgodovinopisno delo, saj obravnava družbene in politične prelomnice, ki jih je Zinn izkusil v svojem življenju.

📕https://zalozba-sophia.si/katalog/ne-morete-biti-nevtralni-na-premikajocem-se-vlaku/

25/09/2025

[Bralno priporočilo] Majda Hrženjak (ur.): RAZSEŽNOSTI SKRBSTVENEGA DELA, Sophia 2018
✒ »Večino skrbstvenega dela, ki je potrebno, da osebe z ovirami in starejši, ki potrebujejo pomoč, lahko živijo zunajinstitucionalno življenje, ne zajemajo formalne storitve, temveč ga izvajajo neformalni skrbniki. /…/ Dostopni podatki za Slovenijo na področju skrbi za starejše kažejo, da je približno dve tretjini neformalnih oskrbovalk žensk, da jih veliko oskrbuje starejšega čez cel dan; da jih več kot tretjina opravlja skrbstveno delo več kot 40 ur na teden; in da oskrba traja v povprečju več kot pet let.« (iz knjige)

✒ »Monografijo je mogoče brati na več ravneh: kot teoretsko umeščanje koncepta skrbi v širše premišljanje o sodobnosti; kot praktično vodilo za oblikovalce politik in strokovnjake, saj posreduje bogato vednost feministične refleksije socialnih politik o vplivu družbene organizacije skrbi na neenakost; kot orodje ozaveščanja širše javnosti o praksah in pomenu skrbstvenega dela v posameznikovem življenju in družbi. V splošnem je namen te knjige spodbuditi pripoznanje skrbstvenega dela kot temeljne in vsakdanje družbene prakse za človekov obstoj, ne pa kot getoiziranega, nevidnega področja, ki pomeni predvsem breme in strošek ter pelje v drugost in neenakost.« (Majda Hrženjak)

Prodorna teoretska in empirična feministična študija sistemov blaginje, etike skrbi in državljanstva postavlja koncepta skrbi in skrbstvenega dela v središče analize družbene neenakosti.

📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/razseznosti-skrbstvenega-dela/

23/09/2025

[»Težava ni v nevednosti, temveč v neukrepanju«]
Palestinski pisatelj, aktivist in prebivalec okupirane jeruzalemske soseske Šejk Džara Mohamed El Kurd je v svojem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov leta 2021 iz perspektive svoje izkušnje, ki jo je umestil v širši zgodovinski kontekst, opisal prakse izraelskega naseljenskega kolonializma, okupacije in apartheida. Objavljamo odlomek: ✒️»… Kaj lahko povem danes, kar še ni bilo povedano? Koliko Palestincev je v zadnjih desetletjih že stalo na tem govorniškem odru in obsodilo neizpolnjevanje vedno istih obljub in resolucij Združenih narodov? Koliko nas je poskušalo ubesediti grozodejstva, ki jih vsi v tej instituciji zelo dobro poznate, a jih še vedno ignorirate? Vsak Palestinec se na neki točki v življenju zave, da nakba še zdaleč ni končana. Nadaljuje se vsakič, ko Izrael Palestincem prekliče dovoljenje za bivanje v Jeruzalemu. O nakbi govorijo ulični napisi, okleščeni arabščine. Prestreljuje nas z nenehnimi kampanjami razčlovečenja. Če te ne izselijo iz doma, ga porušijo; če te ne zaprejo, te ustrelijo na ulici; če te ne ustrelijo na ulici, nebo na območju Gaze preletava brezpilotnik; če ni bomba, je izgnanstvo. /…/
Ne verjamem v izraelski pravosodni sistem; je del naseljensko kolonialne države, ki so jo zgradili naseljenci za naseljence. Prav tako ne pričakujem, da bo katera od mednarodnih vlad, ki so globoko vpletene v izraelski kolonialni podvig, posredovala v našo korist. Verjamem pa v tiste ljudi po svetu, ki protestirajo in pritiskajo na svoje vlade, naj prenehajo brezpogojno podpirati izraelske politike. Težava ni v nevednosti, temveč v neukrepanju. Izjave obsojanja in dvignjene obrvi ne bodo ustavile nekaznovanosti in vojnih zločinov. Mi, Palestinci, smo že večkrat ubesedili transformativne politične ukrepe, ki jih je treba sprejeti – to so na primer civilnodružbeni bojkoti in sankcije na državni ravni. Težava ni v nevednosti, temveč v neukrepanju.«

Besedilo je v celoti objavljeno v Borcu št. 823-825 in tudi na naši spletni strani, več na 📕https://zalozba-sophia.si/tezava-ni-v-nevednosti-temvec-v-neukrepanju/

Ilustracija: Samira Kentrić

18/09/2025

PROTISLOVJA AMERIŠKE POLITIKE (Borec, 2024)
Izbrani teksti ameriških marksističnih teoretikov ponujajo široko razumevanje protislovij in napetosti v politiki Združenih držav Amerike, (neuspešne) poskuse njihovega odpravljanja in posledičnega premeščanja ter ohranjanja:
➲ Dve besedili 𝗠𝗶𝗸𝗮 𝗗𝗮𝘃𝗶𝘀𝗮 iz zgodnjih osemdesetih let 20. stoletja ponujata temeljit pregled zgodovinskih zagat ameriškega delavskega razreda pri njegovih poskusih konsolidacije in iskanja neodvisnega političnega zastopstva, razdiralnih protinapadov kapitala na te poskuse in navidezno protislovnih političnih koalicij, ki so nastale kot posledica teh pritiskov.
➲ Besedilo 𝗝𝗼𝗵𝗮𝗻𝗻𝗲 𝗕𝗿𝗲𝗻𝗻𝗲𝗿 in 𝗥𝗼𝗯𝗲𝗿𝘁𝗮 𝗕𝗿𝗲𝗻𝗻𝗲𝗿𝗷𝗮 je (prav tako) nastalo v času izvolitve Ronalda Reagana za predsednika ZDA. Pisec in piska analizirata danes še kako aktualno specifično zgodovinsko situacijo, v kateri delavstvo na volitvah raje glasuje za predstavnika skrajne desnice, čeprav naj bi se s tem oddaljilo od svojih interesov.
➲ Nadalje, tri besedila 𝗞𝗶𝗺𝗮 𝗠𝗼𝗼𝗱𝘆𝗷𝗮 (objavljena leta 2022 oziroma 2024) na ozadju analize političnega delovanja Demokratske stranke pokažejo, zakaj ta ne more (in niti ne želi) biti politična nosilka interesov delovnih ljudi. Nato Moody poda zgodovinske primere neodvisnega političnega povezovanja, ki so prinesli trajne zmage izkoriščanih in zatiranih v ZDA.
➲ Nazadnje skušata pokazati 𝗗𝘆𝗹𝗮𝗻 𝗥𝗶𝗹𝗲𝘆 in Robert Brenner (v besedilu iz leta 2022) politično-ekonomsko dinamiko Bidnove administracije in jo umestiti v širšo strukturo odnosov med kapitalom in vladajočo politiko od devetdesetih let dalje.

Obširen in neobhoden zgodovinski kontekst za razumevanje trenutnega političnega dogajanja v ZDA. Priporočamo!

Teksti so zbrani v tematskem Borcu št. 832-834, izbral in uredil jih je Blaž Gselman, prevajalke besedil pa so Ana Cvelfar, Sara Fabjan in Marja Zakelšek.
📕https://zalozba-sophia.si/katalog/borec-leto-2024-st-832-834/

17/09/2025

[»Preživetje ni odvisno od uničenja drugega, ampak od tega, da se naučimo, kako živeti skupaj, drug z drugim.«] 𝗟𝗲𝗶𝗹𝗮 𝗙𝗮𝗿𝘀𝗮𝗸𝗵 v pogovoru s Kristino Božič za revijo Borec (2024):
✒ "… Prizadevanja in boj za palestinsko državo niso bila zaman. Odigrala so pomembno vlogo, da se je potrdilo in utrdilo palestinski politični obstoj in naše pravice. Sedaj pa je ta pot končana. Ni mogla pripeljati do osvoboditve, ker je delitev temeljila na kolonialni nadvladi. Če bi Oslo temeljil na izraelskem umiku z Zahodnega brega in iz Gaze, bi morda bilo drugače, a do izraelskega umika ni nikoli prišlo. /…/ Dodatna težava v Palestini pa je, da se je sionizem kot projekt nacionalne osvoboditve izkazal za uničujočega – uničiti in izbrisati želi palestinsko prebivalstvo. Fizično. V preteklosti, leta 1967, pred Oslom, so sionisti verjeli, da so Palestinke in Palestince izbrisali s tem, da so jih ignorirali, da so jih preganjali in se borili proti njim, da se z njimi niso pogovarjali, ampak so o njih govorili z drugimi arabskimi državami. Benjamin Netanjahu je v zadnjih dvajsetih letih, pred oktobrom lani, sam dejal, da lahko ljudje pozabijo na Palestince, saj so arabske države na strani Izraela. A Palestinici in Palestinke so ostali in obstajajo. Ne bomo izumrli, razen če nas Izrael uniči vseh sedem milijonov."

Leila Farsakh je profesorica politologije na Univerzi Massachusetts v Bostonu in avtorica pionirskega dela 𝘗𝘢𝘭𝘦𝘴𝘵𝘪𝘯𝘪𝘢𝘯 𝘓𝘢𝘣𝘰𝘶𝘳 𝘔𝘪𝘨𝘳𝘢𝘵𝘪𝘰𝘯 𝘵𝘰 𝘐𝘴𝘳𝘢𝘦𝘭: 𝘓𝘢𝘣𝘰𝘶𝘳, 𝘓𝘢𝘯𝘥, 𝘢𝘯𝘥 𝘖𝘤𝘤𝘶𝘱𝘢𝘵𝘪𝘰𝘯 (Migracije Palestinskega delavstva v Izrael: delavstvo, zemlja in okupacija), v katerem pojasnjuje, kako sta uporaba in nadzor nad palestinskimi delavci in delavkami postala del izraelskega sistema apartheida. Danes je prepričana, da sta čas in projekt izgradnje palestinske države izzvenela kljub nedvomni pomembnosti projekta - in da je treba nujno začeti postavljati vprašanja, ki zaobjemajo uresničitev vseh pravic vseh Palestink in Palestincev.

Pogovor je objavljen v Borcu št. 829-831, »Vsi vedo, da je rešitev dveh držav mrtva črka na papirju«, 📕 https://zalozba-sophia.si/katalog/borec-leto-2024-st-829-831/

15/09/2025

"... Prvo izdajo je v tisočih izvodih natisnil leipziški tiskar Otto Wigand; delo je izšlo nespeto in zavito v rumen papir. Prvotna različica ni vsebovala prevodov citatov, delo pa prav tako ni vsebovalo sprotnih opomb, ki bi pojasnjevale vsebino." (Inštitut za delavske študije)

Dodajamo, da smo pri založbi Sophia lani izdali ponatis, več na 📖 https://zalozba-sophia.si/katalog/kapital-i/

[NA DANAŠNJI DAN: PRVI ZVEZEK MARXOVEGA KAPITALA]

Na današnji dan beležimo obletnico izdaje prvega zvezka Kapitala, ki je prvič izšel leta 1867. Prvo izdajo je v tisočih izvodih natisnil leipziški tiskar Otto Wigand; delo je izšlo nespeto in zavito v rumen papir. Prvotna različica ni vsebovala prevodov citatov, delo pa prav tako ni vsebovalo sprotnih opomb, ki bi pojasnjevale vsebino.

Zaradi začetne cene dela (približno tedenska plača izurjenega mezdnega delavca) in vsebinske ter jezikovne zapletenosti je bilo prvotno zanimanje za Kapital majhno. Šele vzpostavitev Pariške komune leta 1871 je spodbudila interes za branje Kapitala; nastala je potreba po novi izdaji. Leta 1873 je izšla druga izdaja z novim začetkom in reorganizirano vsebino, v letu Marxove smrti pa je izšla še tretja, nespremenjena izdaja z dodanim Engelsovim uvodom.

Marx je za časa svojega življenja želel predelati prvo knjigo Kapitala, a mu to ni uspelo. Nekatere popravke (čeprav še zdaleč ne vseh) je v četrto izdajo umestil Friedrich Engels - ta izdaja je danes najbrž najbolj poznana v Marxovem maternem jeziku ter tvori 23 del zbirke Marx-Engels-Werke (MEW).

Za prvi prevod Kapitala v slovenščino je zaslužna Cankarjeva založba, ki je to najobsežnejše Marxovo delo izdala leta 1961. Aktualni oziroma zadnji slovenski prevod prve knjige Kapitala je izšel leta 2012 pri založbi Sophia.

»Kot kapitalist je [kapitalist] le poosebljen kapital. Njegova duša je duša kapitala. Kapital pa ima en sam življenjski gon, gon po tem, da se uvrednotuje, da ustvarja presežno vrednost, da s svojim konstantnim delom, produkcijskimi sredstvi, vsrkava največjo mogočo množino presežnega dela. Kapital je mrtvo delo, ki oživlja le po vampirsko, z vsrkavanjem živega dela, in živi toliko bolj, kolikor več ga vsrkava.«

10/09/2025

[Bralno priporočilo] Ghada Karmi VRNITEV: spomini Palestinke ✒»… Fatima je bila pri nas od leta 1939 do našega odhoda leta 1948, v času, ki bi moral biti za običajno družino, kot je bila naša, srečen, če ne bi bil zasenčen z vsiljivo sionistično prisotnostjo v deželi. Naši nedolžni užitki so bili čedalje bolj okrnjeni, saj je v Palestino prihajalo čedalje več judovskih priseljencev in namera, da izrinejo tiste, ki so napoti, torej nas, je postajala vse jasnejša. V tistih letih je bila britanska politika v Palestini pod vplivom druge svetovne vojne nedosledna in protislovna. Judje so imeli pod britansko upravo v letih 1922-1948 protežiran položaj, v štiridesetih letih pa so napadli svoje britanske dobrotnike, ki so jih po novem videli kot glavno oviro na poti k državnosti. Soočeni s tem nepričakovanim razvojem so Britanci reagirali proti tistim, ki so jim rekli »judovski teroristi«, in poskušali omejiti nadaljnje judovsko priseljevanje v Palestino. Toda takoj so odmislili tudi sionizem, tako da smo končali kot nesrečne žrtve tega protežiranja. Leta 1947 je bil položaj že nevzdržen in Britanci so se odločili, da odvržejo breme Palestine, ki so ga sami ustvarili, in na judovsko veselje so napovedali konec svoje uprave. Kot otrok nikakor nisem razumela teh dogajanj ali velikanskega obrata, ki so ga najavljali. Toda vsakdanje življenje okrog nas se je začelo spreminjati, sprva komaj opazno, nato pa bolj dramatično. /…/ Leta 1946 so judovski teroristi vrgli v zrak Hotel kralja Davida v središču Jeruzalema, sedež britanske oblasti, in ubili več kot devetdeset ljudi. Zatem so šle stvari hitro navzdol in leta 1947 so se Britanci odločili, da problem preložijo na Združene narode. Novembra tisto leto so v ZN izglasovali razdelitev Palestine med Jude in Arabce.« (odlomek iz knjige)

V avtobiografski knjigi nas avtorica seznanja z vso razsežnostjo izraelsko-palestinskega konflikta, a tudi z delovanjem palestinskega birokratskega sistema pod izraelsko nadvlado. V prevodu Vesne Česen, Mojce Dobnikar in Maje Lovrenov je knjiga izšla v letu 2018, spremno besedo je prispeval Branko Soban.

Več o knjigi in avtorici 📕https://zalozba-sophia.si/katalog/vrnitev/