Založba Sophia

19/12/2025

Vabimo k branju besedila Halucinacija #1 𝐀𝐫𝐫𝐚𝐧𝐚 𝐂𝐫𝐚𝐰𝐟𝐨𝐫𝐝𝐚, ki ga najdete v dvojezičnem monografskem Borcu »Rahločutnost v ruševinah/Sensibility in ruins«.

»Spomnim se, ko je zdravstveni tehnik na intenzivni negi postal »bipolaren«. Večmesečno spremljanje na vsakem koraku. Brez vezalk. Nagla aplikacija pomirjeval (vsiljena farmakološka ječa, v katero telo zapre samo sebe in kjer pride do kemičnega napada na njegovo zmožnost gibanja, samoreguliranja, komuniciranja, ohranjanja budnosti – nekateri so za vedno ujeti v stilizirane telesne drže, voščeno mišično togost: popoln zapor, ki so ga pogoltnili, vbrizgali, vklopili s konico igle). Dva zdravstvena tehnika, če hoče ven na čik. Ne več kot pet minut, nobenih intenzivnih pogovorov, nobenih cmeravih spominjanj nekoč nepoškodovanega življenja, ker kaj? Da, včasih gromozansko breme obupa … a koga hospitalizirajo zaradi tega? Veliko ljudi, toda koga za več mesecev prisilno zaprejo? Namesto tega manija; prvi so jo kodirali protoinženirji starodavnega sveta, ki so še vedno imeli občutek za naturalizem. Kuje rime in besedne igre, rime in besedne igre, si izmišlja proste asociacije, pusti, da vse skupaj bluzi v prostoru razlogov, ki si je prenehal dajati venomer resne razloge, da bi govoril, ki uživa v absurdnosti malodane vsega. Jasno: v trgovinah ali na delovnem mestu ne moreš dobro shajati. Je kdo pomislil, da je to obsodba trgovin in delovnega mesta? Ker govori neznosno govorico, ga zaprejo v bolnišnico, na oddelek, v sobo, v strukturno ureditev, ki ji ne more ubežati: recimo ji tokokrog možgani-telo-sebstvo-možgani-ponovi. Še enkrat: jezik je zasebna lastnina, tvoja norost je nespoštovanje te lastnine, državna lastnina … lastnina razuma? Pravi čaj je tatvina, razpoka, premik na levo, ki izkrca intonacije in se vrže s krova. Ali ni Nietzsche ali kdo, ki je bil videti in slišati natanko kot on, nekoč zapisal – zakaj še vedno pišemo? –, da moramo pisati z lastno krvjo, če hočemo biti razumljeni? Pa saj celo govorica lahko krvavi. Je prisiljena v krvavenje. Govorica je mukotrpna, toda ali muči?«

Rahločutnost v ruševinah/Sensibility in ruins lahko naročite na naši spletni strani 👉🏼 https://shorturl.at/MvA6d

17/12/2025

[Mesec ilustracij]
Nekatere Sophijine knjige dodatno obogatijo prav ilustracije na njihovih naslovnicah in december je mesec, ko se na Vodnikovi domačiji tradicionalno odvija sejem ilustracij. Ob tej priložnosti – hvala Samiri Kentrić in Tini Volarič!

📕 https://zalozba-sophia.si/

13/12/2025

Danes obeležujemo stotretjo obletnico rojstva pesnika in partizanskega borca, člana kulturniške skupine XIV. divizije, Karla Destovnika Kajuha. Slava mu!

Ob stoletnici rojstva smo mu posvetili vsebino v Borcih št. 805–807, 811–813 in 817–819.

NAŠA PESEM

Moja pesem ni le moja pesem,
to je krik vseh nas!
Moja pesem ni le moja pesem,
to je boj vseh nas.

Biti mlad v teh težkih časih,
to se pravi brez mladosti biti mlad,
zreti starega sveta propad,
skrivati premnogo nad,
to se pravi biti mlad …

Pa je vendar sreča biti mlad,
biti mlad in poln nad!

12/12/2025

»Če poznamo preteklost, ne poznamo absolutne resnice o sedanjosti, lahko pa imamo zaradi tega globlji vpogled, kot ga ponujajo gostobesedne izjave političnih voditeljev in 'poznavalcev', ki jih navaja tisk.« (Howard Zinn)

Več na 📕https://zalozba-sophia.si/

08/12/2025

📸 Objavljamo še nekaj utrinkov s četrtkovega predavanja Nicolasa Hausdorfa na Fakulteti za arhitekturo. Ob tem se zahvaljujemo fakulteti, Knjižnica Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Urošu Mikanoviću za organizacijo prireditve!

08/12/2025

🎙️ INTERVJU Z AGRIJEM ISMAÏLOM

Poglobljen intervju 𝐀𝐧𝐞 𝐉𝐮𝐫𝐜 z avtorjem "Hiper" 𝐀𝐠𝐫𝐢𝐣𝐞𝐦 𝐈𝐬𝐦𝐚𝐢̈𝐥𝐨𝐦 o realističnem prikazovanju kompleksnosti nasproti črno-belemu slikanju realnosti, o tem, zakaj je napisal knjigo, kako ga je radikaliziral Marxov Kapital, kako sta ga opredelila lastna družinska zgodovina in izkušnja odvetnika v svetu financ, o hipokriziji empatičnega pogleda na žrtve – o truplih »Drugih« kot valuti za pozornost, o vgrajenem sistemu nekaznovanja za finančne zločine, ki uničijo cele generacije, o realnosti in udobnosti cinizma, predvsem pa o nepristajanju nanj.

Eden od protagonistov romana – vsi protagonisti so analiza različnih mask kapitala – je oče Rafiq, strt komunist in idealističen revolucionar. Z njim se zaključi roman, ko ga pokopljejo doma v Kurdistanu in mu množica ljudi izkaže spoštovanje za to, kar je naredil zanje kot borec. V romanu prebiramo tudi, kako je hotel svojim otrokom predati spoznanje – ko pride revolucija, moraš zamenjati orodja: »Na novo moramo premisliti stroje. Ustvarili so jih kapitalisti, in ko nastopi revolucija, bo vaša naloga, da stroje premislite na novo. Obvladaš računalnike, toda ne pozabi, da gospodarjeva orodja ne morejo razstaviti gospodarjeve hiše.« – In avtorjev zaključek v intervjuju: »Rafiq je umrl v prepričanju, da je bilo njegovo življenje zaman; njegovi otroci so živeli v veri, da je bil zguba. To, da je vendarle nekomu nekaj pomenil, nakaže, da se mora to, kar se ima zgoditi, zgoditi med ljudmi. Morda ne moremo spremeniti sveta, lahko pa spremenimo življenje drug drugemu – in to je nekaj, to je začetek.«

"Roman o finančni krizi leta 2008? Vem, zelo neseksi," prizna Agri Ismaïl. Hiper je kljub temu na Švedskem uspešnica. "Bralci od priseljenca hočejo družinsko sago, pričakujejo, da bom pisal o izgnanstvu in domotožju. A to je bil zame samo trojanski konj."

04/12/2025

🟩 Predstavitev romana HIPER Agrija Ismaïla v oddaji Kultura.

04/12/2025

Danes ob 18. uri ne zamudite predavanja 𝐍𝐢𝐜𝐨𝐥𝐚𝐬𝐚 𝐇𝐚𝐮𝐬𝐝𝐨𝐫𝐟𝐚 (avtor knjige Superstructural Berlin oz. Berlin ni Berlin, Ljubljana je Berlin) na Fakulteti za arhitekturo!

02/12/2025

[OPOMNIK] Pogovor z Agrijem Ismaïlom - HIPER, danes ob 18.00, Moderna galerija, Ljubljana
◗ »Predstavljate si roman, katerega glavni protagonist je kapital. 'Hiper' Agrija Ismaïla je natanko to: roman o kapitalu, ki pogoltne in postane vse, ljudje pa so le še njegove značajske maske. Ljudje, kot denimo člani nekdaj premožne kurdske družine, ki pred iransko revolucijo v Teheranu – oče je soustanovitelj kurdske komunistične partije – prebežijo v londonsko predmestje in tam obvisijo na socialni podpori. Psihogeografska odiseja nas popelje skozi Dubaj, Bagdad, Pariz, London, New York, kjer opazujemo različne funkcije kapitala – od golo preživetvene do povsem abstraktne, a s kataklizmičnimi posledicami.«
◗ Pogovor z Agrijem Ismaïlom bo moderiral Marko Bauer, prevajalec 'Hiper' in sourednik Sophijine zbirke Izhodi. Kot posebni gost se nam bo pridružil Nicolas Hausdorf, pisec spremne besede kakor tudi avtor knjige 'Berlin ni Berlin, Ljubljana je Berlin'.

Več na 📗 https://zalozba-sophia.si/

01/12/2025

📚 Hvala za številčen obisk knjižnega sejma! Veseli smo vsakega vašega obiska stojnice in nakupa knjig, zato se bomo še naprej trudili pri svojem delu. Medtem pa v novem tednu že hitimo z aktivnostmi naprej.

📍 𝐉𝐮𝐭𝐫𝐢, 𝟐. 𝟏𝟐., 𝐨𝐛 𝟏𝟖. 𝐮𝐫𝐢, bo v Moderni galeriji pogovor ob knjigi 𝐇𝐈𝐏𝐄𝐑 𝐀𝐠𝐫𝐢𝐣𝐚 𝐈𝐬𝐦𝐚𝐢̈𝐥𝐚. Pogovor bo povezoval prevajalec 𝐌𝐚𝐫𝐤𝐨 𝐁𝐚𝐮𝐞𝐫, pridružil pa se bo tudi 𝐍𝐢𝐜𝐨𝐥𝐚𝐬 𝐇𝐚𝐮𝐬𝐝𝐨𝐫𝐟, pisec spremne besede in avtor knjige Berlin ni Berlin (Sophia, 2023, izvirnik: Superstructural Berlin).

💥 Za pokušino objavljamo odlomek iz spremne besede:

»’Vse razmišljanje, karkoli že je mimo tega, je poskus misliti svetovni sistem kot tak.’
Fredric Jameson

Grozljivka srednjega razreda: s te perspektive je Hiper poln nasilja. Ta grozeče visi nad protagonisti ter preveva tako njih kot njihove strategije in preži izza sleherne vpadljive fasade, ki jo naseljujejo. Če ima Jameson prav, Hiper kartira to nasilje, Ismail pa je kronist njegovih prvih bojnih linij: od pohabljenega Bližnjega vzhoda, kjer se nasilje pojavlja v izvorni in nemediirani obliki, do globalnih mest – Londona, Dubaja, New Yorka –, kjer nanj naletimo v njegovi neskončno sublimirani, a podobno otipljivi družbeni utelesitvi; pokol srednjega razreda, ki v 21. stoletju počasi pronica v njegove zaščitne mehurčke. Verjetno nam je Hiper ravno zaradi tega nasilja dostopen in nas nagovarja. Sooči nas z grozo deklasacije. Le kaj je bolj realno od tega?
Ko si se, dragi bralec, odločil brati ta roman, si se konec koncev že kategorično razkril kot član te tolpe. Član neizrečene Schicksalsgemeinschaft utapljajoče se drobne buržoazije, član razreda, ki je sredi procesa likvidacije, dejanski ali pričakovani deklasiranec. Vidim te, kako zardevaš in se upiraš, toda tega ne moreš zanikati. Nihče ne mara, da ga označujejo s to umazano besedo. Toda kdo drug bere romane v 21. stoletju?
..
Konec romana obenem začasno prekine z vzdušjem zaužite črne tablete, ko se v njem prikaže partizanski kolektiv pešmerg, htonična sila, ki se dviga na izvorni imperialni periferiji. V čudovitem prizoru vidimo vzklikajoče prebivalce domačega Slemanija v iraškem Kurdistanu, ki v vrstah stojijo ob cesti in slavijo preminulega Rafiqa. Ta prizor drastično spodseka hehetajoč buržoazni cinizem Hardijevih otrok in jih prisili k trenutku čudenja: smo priča zakasnelemu zmagoslavju realnega kot načelnega, vztrajnega, zakoreninjenega očetovskega prizadevanja iz ozadja? Gre za pozno maščevanje množice, ki jo je »upor elit« tako dolgo marginaliziral in ji odvzel pravice?«

Več o knjigi HIPER in naročilo 👉🏼 https://zalozba-sophia.si/katalog/hiper/

Fb dogodek 👉🏼 https://fb.me/e/1R67uFzTH2

P.S.: V četrtek, 4. 12., ob 18. uri, bo NIcolas Hausdorf še gost pogovora na Fakulteti za arhitekturo UL (Plečnikova predavalnica).

30/11/2025

⚠️ Samo še danes do 18. ure nas lahko obiščete na knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču (dvorana A2).

🔴 Tam vas čaka obilica kvalitetnega družboslovja, humanistike in leposlovja po znižanih cenah!

29/11/2025

[FRAGMENTI S SEJEMSKIH POLIC]

🚩 Pri nas boste našli tetralogijo enega najpomembnejših marksističnih zgodovinarjev ERICA HOBSBAWMA. Sejemsko znižanje predstavlja priložnost, ki je ne gre zamuditi!

🚩 Eseji Miroslava Krleže so klasična dela za razumevanje turbulentnih let med obema svetovnima vojnama. Kot osrednji akter polemik na levici tistega časa, je umetnost mislil v neposredni zvezi z revolucijo.

🧭 Samo še danes in jutri (30. 11.) nas najdete na Gospodarskem razstavišču v dvorani A2 na stojnicah kooperative THD.