25/08/2014
Bilo je nenavadno in nekaj novega, da mu sploh ne odpiše oziroma ni od nje nobenega glasu. To je pomenilo, da jo je precej bolj užalil, prizadel ali kar koli že, kot je bil mislil. Sam si še vedno ni znal odgovoriti, kaj ga je premamilo, da je prestopil mejo prijateljstva. Tega si ne bi smel nikdar dovoliti. Kako je lahko bil tak cepec! Moral bi se zavedati, da je Meli občutljivo dekle. Poznal jo je bolje kot kogar koli drugega in lahko bi vedel, da ob takem spodrsljaju ne bo le lahkotno zamahnila z roko.
Minil je ponedeljek, torek, tudi že sreda in četrtek, od nje pa še vedno nobenega glasu. Ni mogel več zdržati, vse skupaj ga je preveč obremenjevalo. Po premisleku se je odločil, da ji pošlje novo sporočilo.
»Si za to, da se dobiva in pogovoriva?« je kratko napisal.
Tokrat je njen odgovor sicer dočakal, a je bil ta daleč od tega, kar je hotel. Enozložnica »Ne« je bilo vse, kar je napisala. To je bil slab znak, zlasti če je pomislil na njeno običajno prakso pošiljanja dolgih sporočil. Ob tem se je spomnil, kolikokrat jo je zbadal, da so njena sporočila celi romani in naj poskuša biti vsaj kdaj bolj jedrnata.
»Kaj potem predlagaš?« ji je odpisal nazaj.
Spet je sledil njen enobesedni odgovor: »Nič.«
(odlomek iz romana avtorice Romane Berni -Ko se zaljubiš)