MP Produkcija

MP Produkcija Press • Photo • Video

PRVA LASTOVKA JE PRILETELA V MARIBOR Besedilo in foto: Marko PigacMaribor je včeraj pozno popoldne dobil nekaj, o čemer ...
29/09/2026

PRVA LASTOVKA JE PRILETELA V MARIBOR

Besedilo in foto: Marko Pigac

Maribor je včeraj pozno popoldne dobil nekaj, o čemer je desetletja predvsem poslušal. Ne nove obljube, ne še ene strategije in ne dodatne pisarne z nekaj zaposlenimi, ampak sedež ministrstva. Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je svoje mesto našlo v poslovnem delu Trgovskega centra City, na Ulici Vita Kraigherja 5.

Prostore sta slovesno odprla predsednik Vlada Republike Slovenije Janez Janša in ministrica dr Monika Kirbiš Rojs. S tem je Maribor postal sedež prvega slovenskega ministrstva zunaj Ljubljane pod Janševo vlado. V preteklosti je Maribor že gostil sedež Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, ki ga je vodil Janko Razgoršek. Premier je potezo označil za »prvo lastovko slovenske decentralizacije« in napovedal, da naj bi ji sledile selitve drugih državnih ustanov ter posameznih razvojnih delov ministrstev v različne kraje po Sloveniji.

In če je kje logično, da sedi ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, potem to gotovo ni nujno le Ljubljana. Težko je namreč govoriti o skladnem razvoju države, če skoraj vse pomembne državne ustanove, odločitve in službe ostajajo skoncentrirane v prestolnici. Slovenija se ne začne na ljubljanski obvoznici in se tam tudi ne konča.

Formalni prenos sedeža je bil opravljen že 8. julija, današnje odprtje pa je tej odločitvi dalo tudi obraz, naslov in konkretne prostore. V prvi fazi naj bi tukaj delalo okoli 70 zaposlenih, predvsem tistih, ki imajo do Maribora bližje kot do Ljubljane. Tudi prihodnje kadrovske okrepitve naj bi ministrstvo prednostno iskalo v Mariboru.

Toda pravi pomen selitve se ne bo meril samo po številu pisarn, miz in zaposlenih. Pokazal se bo takrat, ko se bodo v Mariboru sprejemale dejanske odločitve, ko bo tukaj vodstvo ministrstva in ko bo sedež pomenil več kot zgolj napis ob vhodu. Ministrstvo bo namreč še naprej delovalo tudi v Ljubljani in Štanjelu, zato bo šele praksa pokazala, koliko državne moči se je v resnici preselilo ob Dravo.

Kljub temu je današnji dan za Maribor pomemben. Mesto, ki je bilo v številnih političnih govorih vedno znova razglašeno za drugo največje slovensko mesto, je končno dobilo tudi državno institucijo, primerno temu statusu. Ne izpostave, ne območnega urada, ampak sedež ministrstva.

Monika Kirbiš Rojs je že ob formalnem prenosu poudarila, da ne gre zgolj za selitev ene institucije, temveč za razvojno sporočilo. In prav to mora današnje odprtje postati. Sporočilo, da decentralizacija ni samo lepa beseda pred volitvami, ampak proces, pri katerem se morajo skupaj z naslovi preseliti tudi ljudje, znanje, odgovornost in odločanje.

Maribor je prvo lastovko torej dočakal. Zdaj pa bo treba paziti, da ne bo ostala edina – in da po prvi politični zimi ne bo odletela nazaj v Ljubljano.

NAJSTAREJŠA TRTA RODILA NAJSLADKEJŠE GROZDJE, LENT PA ŽUPANSKE KANDIDATEBesedilo in foto: Marko PigacJubilejna, že 40. t...
27/09/2026

NAJSTAREJŠA TRTA RODILA NAJSLADKEJŠE GROZDJE, LENT PA ŽUPANSKE KANDIDATE

Besedilo in foto: Marko Pigac

Jubilejna, že 40. trgatev Najstarejše trte na mariborskem Lentu je bila letos vse kaj drugega kot zgolj tradicionalno obiranje grozdja z več kot 450 let stare Guinnessove rekorderke. Bila je slovo, velik poklon in predvsem precej jasen uvod v vročo politično jesen, ki čaka mesto ob Dravi.

Najprej trta. Spoštljivo do kraljice, prve dame Maribora:
Letos je obrodila 66,5 kilograma grozdja, ki je doseglo kar 94 stopinj Oechsleja. Po ocenah strokovnjakov naj bi šlo celo za najslajši pridelek v zgodovini uradnih trgatev. Za prvi rez je prijel Slavko Vinčić, Mariborčan in naš najuspešnejši nogometni sodnik vseh časov. Človek, ki je sodil finale lige prvakov, letos pa kot prvi Slovenec še finale svetovnega prvenstva, je tokrat škarje zamenjal za tiste vinogradniške. Brez VAR-a, brez protestov in brez podaljška je odrezal prvi grozd ter uradno odprl jubilejno trgatev.

Župan se mu je v imenu mesta za vse, kar je dosegel in s tem v svet ponesel tudi ime Maribora, poklonil s pečatom. Povsem zasluženo. Vinčić je namreč na največjih stadionih sveta predstavljal Slovenijo, še bolj pa Maribor, na način, ki ga v našem mestu prevečkrat ne znamo dovolj glasno izpostaviti. Tokrat smo ga.

Dogodek je imel tudi močno simboliko slovesa. Saša Arsenovič je Najstarejšo trto še zadnjič obiral kot mariborski župan in njen gospodar. Po osmih letih se poslavlja, zato je bilo med govori, stiski rok in protokolarnimi nasmehi čutiti, da se neko obdobje končuje. Izjemen govor mu je poklonil tudi Vinčić. Najstarejša trta bo ostala na svojem mestu, Maribor pa bo kmalu dobil novega gospodarja.

No, in tukaj se je začela tista druga, precej bolj zanimiva trgatev:

Čeprav lokalne volitve uradno še niso glavna tema dogodka, se jim ni bilo mogoče izogniti. Na Lentu so se namreč pojavili Andrej Bauman, Katja Koren, Matevž Frangež, Bor Greiner in Andrej Matvoz. Nekateri so že v tekmi, drugi o njej še razmišljajo, tretji pa očitno preverjajo, koliko ljudi jih sploh opazi.

Pri Baumanu je že bilo mogoče videti, da se okoli njega že zbirajo znani mariborski gospodarstveniki. Pogovori, rokovanja in druženje niso več delovali zgolj naključno.

Bor Greiner je bil pričakovano najbolj napadalen pri iskanju fotografskega objektiva. Če je bil v bližini fotoaparat, je bil praviloma nekje zraven tudi on. Med kuloarji že kroži hec, da v primeru, če v vtipkaš geslo "Naredi mi fotografijo s Starim mostom/Piramido/Pohorjem/neko znamenitostjo v ozadju", ti ChatGPT že zmontiral Greinerja, ker samo še iz paštete ni skočil. Na drugi strani je Katja Koren delovala ves čas hladno in mirno, skoraj tako, kot da se je vse skupaj še ne tiče. A prav pri njej je bilo čutiti, da dobro ve, zakaj je tam in kdo vse jo opazuje. Ima močno vladno podporo in ne potrebuje p***a.

Matevž Frangež se še odloča. Vsaj tako pravi. Toda na takšne dogodke politiki v času pred volitvami praviloma ne prihajajo zgolj zaradi grozdja in kozarca vina. Tudi odločanje je del kampanje, še posebej, če traja dovolj dolgo, da se o njem govori. In Frangež se tega še kako zaveda.

Andrej Matvoz je bil medtem skoraj neviden. Ni silil v ospredje, ni lovil objektivov in ni dajal občutka, da želi na vsak način postati del politične fotografije dneva.
Skoraj neviden, torej.
Za vse, razen za nas.

26/09/2026

[ŽIVO] SAMBA TAVE IN RONALDINHA

V Celovcu se igra tekma med Team Ronaldinho in Copa Pele, kjer v napadu igra tudi naš Marcos Tavares MT9. V 13. minuti je zvišal za ekipo svojega nekdanjega kompanjona Ronaldinho Gaúcho na 2:0.

Po 25ih letih sta tako ob golu legende NK Maribor in Prva liga Telemach zaplesala sambo.

26/09/2026

[ŽIVO] ZELENI TAVA

Naj strelec Prva liga Telemach vseh časov, Marcos Tavares MT9 in največja legenda NK Maribor, bo po 25ih letih ponovno zaigral skupaj s svojim brazilskim kolegom Ronaldinho Gaúchom.

Ob 16. uri na stadionu v Celovcu.

25/09/2026

[VIDEO] KOTNIKU NI JASNO, ZAKAJ NEKDO RAD TEČE

Slavko Kotnik, mariborska košarkaška legenda, je v MNOM - Muzej narodne osvoboditve Maribor, ob okrogli mizi o mariborskem športu na otvoritvi razstave Dediščina pod košem Muzej športa, povedal, kaj v aktivni športni karieri ni maral in kaj mu še danes pri (rekreativnih) športnikih ni jasno..

👇🏼👇🏼👇🏼

23/09/2026

Bile so Atene. Bil je Istanbul. Zdaj bo Palermo: Iztok gre spet na kolo za otroške Zveza prijateljev Mladine MB - Omogočimo sanje

Besedilo in video: Marko Pigac

Moj dober prijatelj Iztok Kočevar očitno ne zna dolgo stati pri miru. Mariborski glasbenik, za katerega vedno rečem, da je bobnar z največ bendi v Guinnessovi knjigi rekordov (nisem preveril - samo rad to rečem) in zapriseženi športni navdušenec se podaja že na svojo tretjo veliko dobrodelno kolesarsko pustolovščino.

Leta 2024 je na poti proti Atenam družbo delal prijatelju Bojanu Svenšku, lani je pedale z ekipo vrtel vse do Istanbula, letos pa je na zemljevidu obkrožil Palermo. Sicilija torej. In spet za mariborske otroke, ki jim lahko takšna zgodba odpre vrata do doživetij, za katera doma pogosto zmanjka denarja.

Na pot se bo odpravil v nedeljo, 4. oktobra, ob 9. uri izpred Najstarejša trta na Mariborskem Lentu. Tokrat dejansko v lastni režiji, brez spremljevalne ekipe in kombija, v katerega bi lahko odložil prtljago. Kar bo potreboval na poti, bo moral peljati s seboj. Začetek ga bo po Dravski kolesarski poti vodil proti Dravogradu, nato skozi Avstrijo do Trbiža, kjer načrtuje konec prve etape. Že prvi dan bo torej jasno, da se je odpravil precej dlje od običajnega nedeljskega kroga.

Pred njim je več kot 2000 kilometrov in več kot 20.000 višinskih metrov, ki jih namerava premagati v dobrih desetih dneh.

Približno dvesto kilometrov dnevno, z vso prtljago in vsem, kar prinese cesta. Letošnja trasa bo zaradi vzponov še zahtevnejša od lanske, ko je skozi Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo prikolesaril v srce Turčije.

Prav zato mu bo družba še kako dobro dela. Prijatelji, rekreativci in vsi, ki bi radi prispevali nekaj svoje energije, se mu lahko pridružijo že na Lentu, ga pospremijo nekaj kilometrov ali z njim odpeljejo daljši del poti. Lahko ga pričakajo tudi pozneje ob trasi, v Italiji ali na cilju na Siciliji. Vsak po svojih močeh in času. Iztok ob dobrodelnosti spodbuja tudi gibanje, zato je povabilo na kolo sestavni del njegove zgodbe.

Da imajo takšni kilometri zelo konkreten učinek, je pokazala lanska akcija. Zbrali so več kot 15.000 evrov in kar 80 otrokom omogočili udeležbo na taborih za nadarjene Omogočimo sanje, ki jih pripravlja Zveza Prijateljev Mladine Maribor. To pomeni priložnost za razvijanje talentov, nova prijateljstva in izkušnje, ki otroku ostanejo še dolgo po vrnitvi domov. Projekt tudi letos povezuje Kočevarja, ZPM Maribor, Lukas Bikes in druge podpornike. Luka’s Bikes mu zagotavlja tudi kolo za letošnjo odpravo.

Večerov humanitarec Štajerska 2025 je ob predstavitvi poti razkril še nekoliko bolj vsakdanji razlog za izbiro Italije: dobro kavo. Po lanskem iskanju takšne po poti proti Istanbulu si letos obeta boljšo ponudbo.
Ob dvestotih kilometrih na dan si bo kakšen postanek za espresso gotovo pošteno zaslužil.

Pomagamo lahko tudi s telefonom v roki:
SMS s ključno besedo SANJE10 na številko 1919 pomeni donacijo desetih evrov za otroške sanje. In če smo v nedeljo, 4. oktobra, ob devetih v Mariboru, stopimo še do Najstarejše trte. S kolesom, z dobro besedo ali z aplavzom za človeka, ki bo za otroke spet pošteno pritiskal na pedale.

PS Iztok sodeluje z ZPM-jem že skoraj vse življenje. Bil je vse, tudi Dedek Mraz. Ampak tega ne govorimo na glas. Vsaj ne pred otroci 😉

23/09/2026

[ VIDEO ] ŠPORTNA ZGODBA, KI JO MORATE SLIŠATI!

Besedilo in video: Marko Pigac

Katja Koren, državna sekretarka na Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport o izgubljeni olimpijski medalji iz Lillehammerja 1994

Košarka ni le žoga, dva koša, 10 igralcev v igri in semafor. So ljudje, dvorane, stare fotografije, obrabljeni copati, dresi, velike zmage in še večji porazi, ki jih po desetletjih nihče več ne šteje. Ostanejo pa zgodbe.

In prav takšne so včeraj zvečer napolnile MNOM - Muzej narodne osvoboditve Maribor, kjer je Muzej športa odprl razstavo Dediščina pod košem.

In če je slovenska košarka res velika športna zgodba, je Maribor v njej napisal precej več kot le nekaj opomb pod črto. Branik in Železničar sta bila desetletja valilnici igralcev, trenerjev in športnih zanesenjakov, ki so iz Mariborskih telovadnic odhajali proti Ljubljani, Beogradu, evropskim klubom in reprezentanci.

Eden takšnih je bil tudi Slavko Kotnik, Mariborčan oz Duplečan, ki je košarko resneje začel trenirati šele pri šestnajstih pri Braniku, nato pa desetletje nosil dres Olimpije, igral je tudi v Italiji, Španiji ter ob osamosvojitvi postal tudi reprezentant Košarkarska zveza Slovenije.

Prav Kotnik pa je bil eden glavnih gostov včerajšnjega športnega večera in pogovora, ki ga je povezovala avtorica razstave in kustosinja Maja Hakl Saje. Ob njiju je sedela še ena velika mariborska športna zgodba – Katja Koren, danes državna sekretarka, pristojna za turizem in šport, nekoč pa vražje dekle slovenskega alpskega smučanja in dobitnica bronaste olimpijske medalje v slalomu iz Lillehammerja leta 1994.

No, in prav ta medalja je poskrbela za anekdoto večera, veliko smeha in še več solz Katja Koren.

Katja je med anekdotami, ki niso za pohvaliti se, pripovedovala, kako se je nekoč z odličjem odpravila na intervju. Novinar jo je želel fotografirati z olimpijskim bronom okoli vratu, ona pa je imela ob sebi še dve majhni hčerki, ki ju ni želela pustiti v varstvu. Otroka, torbe, avto, medalja – klasičen družinski kaos. Da bi lahko vse spravila v avtomobil, je medaljo za trenutek odložila na streho.. Potem je posedla še deroči se hčerki, zložila stvari, sedla za volan in – odpeljala..

Medalja pa je ostala na strehi..

Ko je ugotovila, kaj je naredila, je bilo že prepozno. Olimpijskega brona ni bilo nikjer. Medalje, za katero športnik trenira praktično vse življenje, ni izgubila na letališču, v hotelskem sefu ali na kakšni veliki prireditvi. Niti ji ga ni ukradel nekdo drug. Izginila je preprosto kar z njene strehe avtomobila.

Minevali so meseci. Katja pravi, da celo leta, ko se je že skoraj sprijaznila, da je Lillehammer 1994 ostal brez svojega najpomembnejšega fizičnega spomina. Razmišljala je celo, in stopila v stik z organizatorji ter naročila identično repliko.
Potem pa – skoraj filmsko – se je medalja po nenavadnem spletu okoliščin vrnila domov.

Morda prav ta zgodba najbolje pove, kaj pomeni Dediščina pod košem. Športna dediščina niso samo medalje za steklom. So zgodbe ljudi, ki so jih osvojili, dresi, ki so jih prepotili, fotografije, ki so ustavile trenutek, in spomini, ki bi brez muzejev, arhivov in pripovedovanja počasi izginili.

Razstava skozi fotografije, dokumente in originalne predmete pripoveduje zgodbo slovenske košarke od njenih začetkov do največjih tekmovanj in generacij, ki so iz majhnih slovenskih dvoran prišle na največje odre sveta.
In v Mariboru je ta zgodba še posebej domača. Maribor je namreč največje slovensko športno mesto z največ emocijami.

Preden so Ivo Daneu, Peter Vilfan, Saša Vujačić, pa ne nazadnje Slavko Kotnik in številni drugi postali reprezentanti, olimpijci ali celo evropski in svetovni asi, so bili mnogi samo pubeci z žogo.
Na Braniku ali Železničarju.

Če vas, dragi , zanima še kakšna anekdota iz včerajšnjega večera, Katja in Slavko sta jih stresla kar nekaj, nam to povejte / izrazite spodaj v komentar.

NK Maribor je po 10. krogu še vedno na prvem mestu Prva liga Telemach z 20 točkami, čeprav zadnje čase ne igra prepričlj...
21/09/2026

NK Maribor je po 10. krogu še vedno na prvem mestu Prva liga Telemach z 20 točkami, čeprav zadnje čase ne igra prepričljivo. V izdihljajih sobotne tekme, ki je bila po 133. dneh ponovno pred domačo publiko, zbralo se je 7160 gledalcev, je z zadetkom Luke Luka Zahovića (najstrožja kazen) ujel remi z NK Aluminijem, ki je na petem mestu s 13 točkami.

Sledi reprezentančni premor Nogometna zveza Slovenije vse do 10. oktobra, ko bodo vijoličasti v Grosuplju gostovali pri NK Brinje.

V Ljudskem vrtu, kjer je bil ponovno praznik nogometa, smo ujeli veliko znanih obrazov, tudi kandidatov za župana Mestna občina Maribor ter ekipo DOM DANICE VOGRINEC MARIBOR, ki so radijca Tineta Križaniča iz ekipe Reporter Milan / Toti Radio, kar preko transparenta pozvali, da "časti rundo".

Poštajerjenje oz AufsteirernBesedilo in foto: Marko PigacV soboto sem skočil na nedeljsko kosilo v sosednji Graz (o.p.p....
21/09/2026

Poštajerjenje oz Aufsteirern

Besedilo in foto: Marko Pigac

V soboto sem skočil na nedeljsko kosilo v sosednji Graz (o.p.p.- nikakor tega mesta ne morem poimenovati Gradec, čeprav je izvor imena pravzaprav slovenski. Ampak celo življenje ga mi, obmejniki, imenujemo po avstrijsko, zato mi ga je resnično težko izgovarjati - po naše).

Takoj ob prihodu v staro mestno jedro sem opazil mlado in staro oblečeno v njihove tradicionalna oblačila. Niti ne vem, kako jih naj poimenujem (kukam proti Ai-ju), ampak mislim, da so to avstrijske narodne noše oz t.i. "Tracht". Menda bi jih samo tu v čezmejnu naj bilo 280 različnih (!!!) ženskih.
Obstajajo Alltagstracht za vsakdan, Sonntagstracht in bolj svečana Festtracht.
Ni mi bilo povsem jasno, zakaj so vsi tako oblečeni, pa smo googlali: bila je točno 25-letnica "Poštajernjena Gradca"

Največji festival v regiji

Aufsteirern 2026 je, kot že rečeno, ta vikend praznoval 25 let. Danes velja za največji festival ljudske kulture v Avstriji. “Poštajerjenje Gradca” središče mesta spremeni v veliko štajersko vas: narodne noše, godbe na pihala, harmonike, ljudski plesi, Schuhplattlerji, obrtniki, vino, pivo in štajerska kulinarika.

Ideja se je v resnici rodila leta 2001, prvi Aufsteirern pa je bil leta 2002. Namen je bil štajersko ljudsko kulturo spraviti iz folklornih društev in podeželja neposredno v središče deželne prestolnice ter ji dati sodobnejši okvir. Na prvo prireditev je prišlo približno 40.000 ljudi. Leta 2019 jih je bilo že več kot 130.000, v 25 letih pa organizator navaja približno 2,14 milijona obiskovalcev.

Dirndli in pumparce

Osnove: ženski noši pravijo Dirndl. Ki jo moški, če nismo ravno pogledali kakšnega Musikantenstadla ali Oktoberfesta, poznamo iz nemških filmov za odrasle.
Zelo tipična štajerska različica je Ausseer Dirndl oz Steirerkittl: zelen životec, rožnato krilo in vijoličen predpasnik. Te barve imajo simboliko: zelena predstavlja gozdove in travnike, rožnata alpske cvetlice, vijolična pa encijan.
Pri moških gre predvsem za kombinacijo Lederhose + Trachtenhemd + telovnik ali Janker. Torej usnjenih hlač, bele ali karo srajce, tradicionalnega telovnika in pogosto zelen ali siv volneni suknjič z zelenimi dokolenkami. Posebno štajerski je tudi Steireranzug. Klasično moško opravo dopolnjujejo tradicionalni štajerski klobuk oziroma Steirerhut/Ausseerhut, pogosto z Gamsbartom, ter čevlji tipa Goiserer.

Cene letijo v nebo

Razpon cen za tovrstno opravo je presenetljivo velik. Obstaja velika razlika med “festival Tracht”, ki jo kupiš konfekcijsko, in pravo regionalno nošo, izdelano pri krojaču.

Googlam za vas (ženske)

Dirndl, osnovni 150–300 €
dober kakovosten Dirndl 300–700 €
premium/tradicionalen Dirndl 800–1.500 €+
bluza 50–200 €
čevlji 100–250 €
jopica/jakna 150–500 €
celotna kakovostna oprava 500–1.500 €
ročno izdelana Festtracht 1.500–3.000 €+

Googlam za vas (moški)

Lederhose, konfekcija180–300 €
dobra jelenova/usnjena Lederhose 500–1.200 €
vrhunska/ročna Lederhose 1.200–2.000 €+
srajca 70–200 €
telovnik 120–350 €
Janker 250–1.000 €+
čevlji 150–350 €
klobuk 100–400 €+
celotna dobra oprava 700–1.500 €
vrhunska tradicionalna 2.000–4.000 €+

Par skupaj oblečen za nekaj tisočakov

Zagotovo nisem bil edini, ki je v telefon lovil motive. “Od glave do pete” tradicionalno oblečen par, lahko ima na sebi brez posebnega pretiravanja 2.000–5.000 € oblačil skupaj.

Zakaj se Avstrijci množično oblačijo v "Tracht"?

Pri njih Tracht ni ostal v geberitih folklornih skupin kot je to pri nas, ko se v resnici celo malo sramujemo. Še posebej, ko v teh folklornih plesih moški menjujejo klobuke z glave na glavo.

V Avstriji je dirndl oziroma Lederhose postal hkrati regionalna identiteta, praznična obleka in moda. Austria Tourism jo opisuje kot simbol regionalnega izvora, skupnosti in žive tradicije; zgodovinsko je izšla iz praktičnih delovnih oblačil, v 19. stoletju pa jo je začelo prevzemati tudi meščanstvo in aristokracija. Celo cesar Franc Jožef I. je rad nosil Lederhose!

Zato danes 20-letnik v Lederhose na Aufsteirernu pogosto nima občutka, da je “oblečen v kostum”. Zanj je to lahko približno tako kot za nekoga drugje dobra obleka, športni dres ali tradicionalna praznična oprava. In resnično je tako.

Aufsteirern je bil pri tem izredno uspešen, ker je tradicijo povezal z zabavo, mladimi, hrano, koncerti in mestom. Zato lahko na enem mestu vidiš skupaj 18-letnike, družine, 70-letnike, poslovneže in člane pravih folklornih društev.

Organizator poudarja prav to povezovanje tradicije in sodobnosti; v 25 letih je na festivalu sodelovalo okoli 37.450 aktivnih glasbenikov, pevcev, plesalcev, Schuhplattlerjev in drugih izvajalcev.

Primerjava z našim prostorom

Aufsteirern je približno to, kot če bi v Mariboru cel Lent, Glavni trg, Grajski trg in Poštno ulico za dva dni napolnil s štajersko tradicijo in bi 70 % obiskovalcev prostovoljno prišlo v štajerskih nošah — tudi tisti mladi, ki se danes igrajo jugoviće. Ali jugovići, ki nočejo biti Slovenci. V Gradcu so namreč bili v Tracht oblečeni tako Kitajci, Turki, temnopolti oz v prostem prevodu besede: prav vsi..

Tracht v Avstriji ni videti muzejsko, ampak precej samozavestno, moderno in ponekod celo zelo elegantno.

[ŽIVO S STAREGA MOSTA] V Mestna občina Maribor ob Everopskem tednu mobilnosti poteka že 21. Zzrolano mesto, ki ga v Visi...
20/09/2026

[ŽIVO S STAREGA MOSTA] V Mestna občina Maribor ob Everopskem tednu mobilnosti poteka že 21. Zzrolano mesto, ki ga v Visit Maribor organizira Univerzitetna športna zveza Maribor - Zdrava Zabava.

Nas lahko preštejete? Hvala 💜

👇🏼👇🏼👇🏼

Address

Maistrova 17
Sentilj
2212

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when MP Produkcija posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Contact The Business

Send a message to MP Produkcija:

Shortcuts

Share